Res so posebni in hkrati duhovno bogati. Problem je v tem, ker mnogokrat ne razumemo njihove otroške duše v sicer odraslem telesu.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

po vseh, re mislih, vas vseh, kako se obnašam, kaj govrim, si drznem rečt;jaz sem sem starš njega, mojega otroka, kakeršnega ga jemljete, ali pa ne,moj GREGOR je moj privilegij in ne usoda ali .....


_________________
pozdrav izza pohorja

Hvala Bogu da tako razmišljaš in sprejemaš svoj privilegij, ki se v nekih trenutkih lahko zdi breme, zaradi slabosti, kateri tako ali drugače podlegamo vsi. Pa vendarle tudi takšno breme je lahko zelo sladko, če je začinjeno z ljubeznijo, ki daje blagoslov in dela življenje lepše.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Res je Vitez, temu lahko rečemo kakorkoli, mimogrede, si zelo dober sogovornik in čustven,pa vendar bom podal moje razmišljanje in izkušnje. Dejstvo, da govorimo o drugačnosti, o osebi z motnjo v duševnem razvoju, zelo poudarjam, da govorim o osebi, ki po kriterijih sodobnega sveta ima pravico izrazit svoje mnenje na kakršni koli način (četudi  ne govori, dajmo mu prisluhniti).Do emocij, ljubezni, ... ,imamo vsi pravico, potrebo,saj za nas je to kot neka pravica ki pač pripada, ko si pač toliko star, itd.... . Sam sem, kot vsa družina doživeli en šok ali novo dimenzijo razmišljanja, ko je naš sin nazorno pokazal, da se z našo odločitvijo ne strinja. Ni šlo za veliko stvar (za nas), le hlač, ki mu niso bile všeč ni hotel obleči. Kaj zdaj. Saj za božjo voljo, ali jih jaz-NE. Dejstvo je čisto preprosto, kdaj pa smo jih kupili, kje on takrat bil, ko bi lahko v prvem segmentu rekel-hvala, ne. Kako malo je treba, kako lepo včasih prisluhniti, saj, ko smo sposobni prisluhniti drugim, smo tudi sebi ali, če komu bolj odgovarja, če znaš prisluhniti sebi boš tudi znal drugim. Res z vami, nami je lep ta svet.lp


_________________
pozdrav izza pohorja

Še zelo pomembno stvar sem pozabil. V maju je bil naš Grega pri Sv. Birmi, seveda še prej pri prvem Sv. Obhajilu, kar mu je bilo zelo pomembno, že iz samega stališča, da je enak svojemu bratu, ki je to lahko prejel z vrstniki, Gregi pa žal po nekih iskanjih naklonjenosti v Črni na Koroškem, (Vitez, pozdravi od G. Vriska),lahko rečete- tudi on med vrstniki, vendar je razlika ali so to vrstniki po letih (v naši fari), ali vrstniki po statusu, osebe z motnjo v duševnem razvoju.Trudimo se za nek status, za socializacijo, za prepoznavnost, potem pa te izloči nekdo, kateremu si se najprej zatekel po pomoč. Morda, me boste zdaj vsaj malo bolj razumeli. Ne govorim lepo, ne znam laskat, le dejanja in poštena misel so prava pot.


_________________
pozdrav izza pohorja

Najprej hvala za pozdrave. Seveda g. Vriska poznam. Kar pa se tiče problemov o katerih govoriš, jih tudi poznam. Se popolnoma strinjam, da so nepotrebni taki problemi, a so. Škoda. Čestitke Gregorju in sevedas socializacija je pač proces, ki včasih zelo počasi poteka. Ne vem, če imate pri vas možnosti za vključitev v varsteno-delovni center, kar se mi zdi super, saj se bi verjetno tako čutil bolj koristnega in bi se tudi verjetno še bolje počutil. Še ena možnost pa je skupina Vera in luč, ki deluje verjetno v skoraj vseh regijah. Stvari sicer poznam, a ne dovolj natančno. Imam pa nekaj prijateljev, ki delajo v varstveno-delovnem centru Polž v Mb, pa tudi s potujočo knjižnico sem bil nekajkrat tam. Ne vem, koliko ti te stvari poznaš, mogoče celo bolje kot jaz, a vseeno jih izpostavljam, ker se mi zdijo dobra rešitev za nekatere ljudi. Lep pozdrav.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Problem, ki sem ga želel izpostaviti je v spoštovanju oseb z motnjo v razvoju, saj se prepogosto dogaja, kako jim želimo "pomagati", dejansko pa jih postavljamo ob rob, kot da ne zmorejo nalog. To napako sem delal tudi jaz, zdaj pa vidim,kako je vesel, če mu zaupam kakršnokoli delo ali obveznost.Da se malo pohvalim, naš Grega zna zelo lepo pripraviti mizo, pobrisati posodo, pomaga pri zunanjih opravilih okoli hiše, itd... . Same lepe in pozitivne reči. To dajem kot primer saj sem tudi jaz pri mojem delu v društvu Sožitje mnogokrat srečeval s starši, ki so tarnali, kako morajo skrbeti za svojega otroka (saj to je res), bi pa tega dela bilo veliko manj, če se mu dovolili, da poskuša sam. Seveda to ne velja za težje in težko prizadete pa tudi njim je potrebno prisluhniti, če ne drugače vsaj z očmi- tudi to je komunikacija, ki je osnova za kvalitetno sobivanje.
Zaenkrat toliko o tem, načel sem temo, ki je zanimiva tudi za druge družine, ki imajo zdrave otroke, problem pa je lahko zelo podoben. Ja, popkovino je treba nekoč prerezati, bolj odlašamo težje je.

Da se dotaknem vključevanja naših otrok.
Trenutno je za najmlajše poskrbljeno v razvojnih oddelkih vrtca, kjer pa ti ne obstajajo je možna integracija v navadne oddelke, seveda takrat pa ima taka oseba pravico do strokovne pomoči specialnega pedagoga, ki ga mora zagotoviti šola ali ustanovitelj zavoda, kar je običajno občina.
Za šoloobvezne otroke so organizirani oddelki za vzgojo in izobraževanje- OVI, jim pravimo skrajšano. Ti so običajno v šolah s prilagojenim programom, lahko pa tudi v sami osnovni šoli, odvisno od velikosti in možnosti šole. Normativ za takšen oddelek je okoli 5 otrok (nisem natančno seznanjen), pripada mu pa specialni pedagog in varuška. Začasno lahko tudi kakšna oseba preko javnih del. Izobraževanje na tej stopnji lahko traja do 21 leta, kjer pa so pogoji, lahko tudi dlje.

Kot pa je že Vitez omenil, so za odrasle osebe z motnjo v razvoju ustanovljeni varstveno delovni centri- VDC, kjer naše osebe hodijo v "službo".Seveda to ni služba, kot jo mi poznamo, je pa pomembna pridobitev, saj s tem, ko so zaposleni, so vključeni v družbeno življenje, nudena jim je strokovna pomoč, udeležujejo se programov za ohranjanje psihofizičnega stanja, vseživljenskega učenja, itd... . Pomembno je povedati, da so te osebe invalidsko upokojene in da je prejemek, ki ga dobijo v VDC samo nagrada za njihovo delo, saj so njihove sposobnosti zelo različne, kot tudi višina nagrade.

Iz vseh teh ustanov smo starši organizirani v društva Sožitje, ki je samostojna in neprofitna organizacija ( 52 društev po vsej Sloveniji, vključno z društvom Specialne olimpiade), tako da se marsikateri odgovor da poiskati na društvu. Naj še omenim, da smo vsi skupaj povezani v Zvezo Sožitje Slovenije, ki ima sedež na Samovi 9 v Ljubljani.

Želim, da bi ta tema res zaživela, zato se razpišimo. lp




[/code]


_________________
pozdrav izza pohorja

Pozabil sem pojasniti vključevanje oseb z motnjo v VDC, kar je Vitez zelo dobro načel.
Tukaj se za marsikoga začnejo problemi, travme, ne da se začnejo, ta problem se vleče že nekaj let.
Bojim se, da bom moral uporabiti nekaj grdih besed, do naše državice.

Trenutno vlada moratorij za povečevanje vključitev v VDC-je, prostor v teh centrih je, vključiti pa ne smejo novih porabnikov. Trenutno se to število giblje od 400 do 600, po vsej državi ali enostavno povedano, za vse je denar samo za nas ne. Da je kdo lahko vključen na novo, mora nekdo umreti ali se kam drugam vključiti. Žalostno, ko pa so volitve pa se radi z našimi slikajo in govorijo o naklonjenosti. Veste, starši puščajo službe, da so lahko doma pri svojem otroku, najemajo varstva, vemo pa da je vsak dan, ko naša oseba ni vključena izgubljen za vedno.
Zelo mačehovska je ta naša država tudi do ostali invalidov. lp


_________________
pozdrav izza pohorja

Hvala vsem, ki ste si vzeli svoj dragoceni čas in obiskali to temo, ki se vas direktno ne dotika, vas pa zanima, vsaj po branosti, čutim in vem, da se lahko ta tema, znova in znova nadgrajuje. Nikoli več ne bom rekel, da ta tema ni zanimiva, mi smo vedno taboljši(omdr), vzemite si čas in z nami recite kako po domače.


_________________
pozdrav izza pohorja

singer je napisal/a:

Hvala vsem, ki ste si vzeli svoj dragoceni čas in obiskali to temo, ki se vas direktno ne dotika, vas pa zanima, vsaj po branosti, čutim in vem, da se lahko ta tema, znova in znova nadgrajuje. Nikoli več ne bom rekel, da ta tema ni zanimiva, mi smo vedno taboljši(omdr), vzemite si čas in z nami recite kako po domače.

     

Spoštovani singer, cenim tvoj trud pri seznanjanju nas forumašev s tole temo , a večina od nas ne ve, kako naj bi se vključila vanjo, ker pač nimamo izkušenj s tem . Lahko le preberemo, kar napišeš, in ti v mislih zaželimo vse dobro ter čimveč lepih trenutkov s tvojim otrokom, ki je vse ljubezni vredno bitje .




LP Ariel,

Hvala singer za nove informacije. Da se je tako težko vključiti v VDC nisem vedel. Osebno se zelo natančno ne ukvarjam s tako problematiko, a tu bi vendarle bilo potrebno narediti kakšen korak naprej, da be bi bilo treba nekomu oditi iz VDC-ja ali celo umreti, da bi nekdo drug prišel zraven. Takšna vključitev bi morala biti na voljo slehernemu "uporabniku", ki to potrebuje. Res škoda, da tako dober način preživljanja že itak otežkočenega življenja ni dostopen vsem. Zavedam se, da veliko breme takih in drugačnih organizacij časa in vsega drugega že od zelo mladih nog sloni na starših, ki se včasih pač morajo znajti, kakor se vedo in znajo, da speljejo vse kar je potrebno za socializacijo, vzgojo in izobrazbo svojega "drugačnega" otroka. Ker se zavedam, kaj to pomeni, lahko rečem le kapo dol, pred vsemi temi strši, saj se zavedam, da so morali dati skozi nemalokrat kalvarijo tudi kar se tiče poti od urada do urada, od pisarne do pisarne. Vsaka vam čast!


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Res, Vitez, kot sem že prej omenil je ta država kruta do invalidov, ne glede na hibo, bolezen ali stanje v katerem so znašli. Lepo je vedno in povsod srečevati ljudi, ki nesebično pomagajo, razumejo, prisluhnejo ali nenazadnje preberejo kak članek in v sebi čutijo naklonjenost, se zamislijo. Res je včasih težka pot od vrat do vrat, ko pa prideš domov, spet srečaš tiste iskrene, ljubeče, predane oči, si rečeš- izplačalo se je. Večinoma starši ne jemljemo to kot breme in želimo svoje otroke predstaviti, kot enakovredne, spoštovane, vendar se še najdejo (žal) ljudje, ki jih zanima samo denar in njihova lastna kariera, kar pa je še huje- ti ljudje imajo škarje in platno v rokah in tako krojijo usodo naših ljudi, njihovih družin. Stvari se sicer izboljšujejo, vendar prepočasi glede na ostali napredek in razvoj (saj vendar vsi živimo v istem času). Ne narobe razumeti, vsaka beseda vzpodbude je dobrodošla, nasvet ali samo ideja, kako kaj izboljšati, olajšati pa bomo predebatirali in izvlekli najboljše, čeravno kdo ni strokovnjak in ne pozna prav dobro naše populacije se lahko oglasi. Vabljeni. lp


_________________
pozdrav izza pohorja