[size=18]http://www.facebook.com/profile.php?id=1194065863#!/group.php?gid=134294366580814&ref=ts


Molitveni TEDEN 2011

Spoštovani vsi moji,

ta teden bomo imeli tudi tako imenovani "Molitveni teden" ko se bomo skozi molitev, poglobljeno proučevanje in s tihim, preprostim srcem, morda z majhnimi, a vendar z varnimi koraki približevali spoznavanju Božje Resnice in Njega, ki pravi: Jaz sem Pot, Resnica in Življenje in nihče ne pride, k nebeškemu Očetu razen po Meni. http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl  Jezus je pot k Očetu

V tem duhu ostanite vsi zdravi, blagoslovljeni in čimbolj zvedavi, pri odkrivanju Poti, Resnice in Življenja, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, amen. Rad vas imam.

Vaš Miran Šic avtor skupine Duhovna Misel


Molitveni teden: Sobota 5.marec 2011  
Ljudstvo, ki se veseli v pričakovanju.

[color=blue]Kaj pomeni čakati Gospoda, Jezusa; čakati na njegov drugi, ponovni prihod ?
      
Apostol Peter je spodbujal sokristjane, da bi zopet vžgal njihovo hrepenenje po drugem Jezusovem prihodu. Vprašal jih je:_ "Kakšni morate biti v svetem vedenju in pobožnosti, ko pričakujete in pospešujete prihod Božjega dne"? ( 2 Pt 3,11.12) To so življensko pomembne in spodbudne besede, za nas kot Gospodove služabnike, zveste Jezusove sledilce, ki živimo v zandnjih dne zgodovine zemlje,( tik pred končno Božjo sodbo) ko veliki boj med Kristusom in Satanom dosega svoj vrhunec. Ta odstavek v 2.Pt vsebuje vprašanje, odgoovor in naše upanje. V zboru določajo in razlagajo kakovost in stališče življenja verujočih. Skupaj razmislimo kaj te vrste pomenijo za adventiste in druge zveste Jezusove sledilce v enaindvajsetem stoletju, ko čakamo in pospešujemo Jezusov ponovni prihod.

 Kakšno ljudstvo?

           Petrovo vprašanje namiguje na obstoj različnih vrst ljudstev, ki se lahko prepoznajo po svoji predanosti in kakovosti njihovega živjenja. Še posebno ga zanimajo sledilci Mesija, Kristusa, ki so njegovi bratje in sestre v Kritusu. So ljudje med drugimi ljudstvi, ki izvirajo iz razaličnih kultur in različnih zemljepisnih področij, vendar so bili poklicani skupaj po moči živega boga, Gospoda Jezusa v eno ljudstvo. Imajo posebne lastnosti, edinstvenost, ki bi jo morali imeti vsi, da bi bili takšno Božje ljudstvo ,kakršno bi morali biti.

 Vprašanje, ki ga zastavlja Peter je resnično pomembno in je naslovljeno na vsakega od nas posebej.  Kaj so tvoje in moje bistvene lastnosti kot vernika? Kakšen naj bi bil jaz, kot kristjan? To vprašanje mogoče ni priljubljeno še posebej ne v zahodnem svetu, kjer pretirani pudarek na posameznika pomeni resno grožnjo prepoznavnosti skupine vernikov. Vernik ne bi smel misliti da je to, kdo sem, osebna zadeva. Pripadamo ljudstvu-Božjemu , zveličavnemu ljudstvu ostanka. ( ostanek Božje cerkve= tisti ki bo po Božji milsoti deležen zveličanja, odrešenja, večnega  življenja)  Vodeni s Svetim duhom in utemeljeni v Božji razodeti Besedi- Svetem pismu, smo si zavestno izbrali, da se pridružimo svetovni skupnosti, edinstvenemu ljudstvu- ljudstvu Božjega sotanka. Torej je primerno in celo nujno vprašati se: " Kakšni morati biti , da bi pripadali temu "ljudstvu Božjega ostanka"?

          Zavedam se, da se vprašanje lahko sliši kot možni odmev prvin načina življenja na temelju dobrih del. Toda Peter ne spodbuja legalizma (legalizem= mišljenje da si lahko zveličanje,večno življenje sami zaslužimo z dobrimi deli. Pogubno razmišljanje!) Zanima ga vpliv zveličavne Kristusove milosti na življenje skupnosti vere, ki čaka na drugi Jezusov prihod. Čakanje ga nujno vzpodbuja, da zastavi to vprašanje. Krščansko upanje še ni resnična stvarnost. Še vedno smo romarji na tej poti in se bojujemo z resničnostjo čakanja. Vprašanje si zasluži tudi zelo oseben odgovor: "Kaj pomeni čakati na ponovni Jezusov prihod!"? Vprašanje se ne nanaša na psihološko sestavino čakanja- ali naj se bojim, ali naj bom negotov, ali bi se moral veseliti, temveč na to, kako čakanje na Jezusa določa kakovost mojega življenja, kot njegovega zvestega Jezusovega sledilca?

                V prepoznavnost prave krščanske cerkve obstaja izvirnost, ki jo moramo stalno poudarjati, saj se ne da ločiti njenega sporočila in poslanstva. Nanaša se na svetopisemsko zamisel Resnice in je torej neposredno povezana z Jezusov, ki je trdil, da je On sam  Resnica ( Jn 14,6) ne da bi se za to opravičeval. Njegova edinstvenost je spremenila življenje milijonov kristjanov v preteklosti in bo spremenila vse vesolje. Tiste, ki sledijo Kristusu, Peter izzivalno sprašuje: "Kakšni morate biti vi, kot Jezusovi sledilci"? Vprašanje kaže da je treba izraziti in ohraniti razpoznavnost verujočega v svetu, kjer se stalno spopadamo z odvračujočimi in celo ponarejenimi izročitvami in življenskimi slogi.

Morate živeti

Petrovo vprašanje ni retorično, puščeno brez določenega odgovora, ker domneva, da bodo bralci lahko sami odgovorili nanj. To vprašanje si zasluži jasen odgovor-in Peter ga ponuja. Vprašanje je napovedalo edinstvenost, odgovor pa nedvoumno kaže nanjo: "Živite sveto in pobožno" ( 2 Pt 3, 11)
             To je tisto. Jasno in preprosto. Čakati Jezusov slavni drugi prihod, pomeni živeti sveto in pobožno življenje, ki je odprto oživitvi resnične pobožnosti. Zanjo se poteguje duh preroštva, ki pravi: " Oživitev prave pobožnosti med nami je največja in najnujnejša med vsemi našim potrebami. Iskati jo, bi moralo biti naše prvo delo. Oživitev se lahko pričakuje samo kot odgovor na molitev.." ( Ellen.G . White-Selected messages str. 121) To ni le tehnični izziv, temveč predvsem veličasten dar, ki nam je podarjen po Kristusu in v Njem.
    Za človeštvo ali stvarstvo svetost ni naravna. Pravzaprav je to, kar je sveto, dejansko edinstveno in popolnoma različno od tega, kar je bilo ustvarjeno. Samo Bog Jehova je "svet" sam po sebi. Jehova je svet, ker je Stvarnik in Zveličar. Nihče ni kakor Jehova v tem vesolju. On je Sveti Izraelov!
              Svetost nas doseže po Božji navzočnosti med nami in v našem življenju. Biti svet pomen pripadati Bogu. Glede Jezusa je angel Gabriel rekel Mariji: " Sveti duh bo prišel nadte,.. zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno v tebi, imenovalo Božji Sin .( Lk 1, 35) Božja svetost se je pokazala v Izraelskem svetišču, sedaj pa je utelešena v Jezusu, saj "je postala meso in je prebivala med nami".( Jn 1, 14) Bog je prišel k nam v daru Otroka in po njem je svetost dostopna vsem ljudem. Na ta Božanski dar misli Peter, ko odgovarja na vprašanje: " Kakšni pa moramo biti mi-da bi bili sveti"? Njegov odgoovr je: " V svetu, za katerega je značilna grešnost in brezbožnost, naj  se Sveti-Jezus ponono utelesi v našem življenju, v vsakem posamezniku in v vsem ljudstvu."
 Božji načrt je imeti "sveto ljudstvo" ki zvesto in dejavno čaka na drugi Jezusov prihod. Takšno ljudstvo-ljudstvo Božjega ostanka- bo neizbežno vidno, opazno in bo blagoslov za vse človeštvo ( ker bo samo živeli sveto življenje in bo predvsem z svojim svetim vzorom, pobožnim načinom življenja, druge vodilo k Jezusu) . Po Jezusu-Svetem, smo postali Božja lastnina. Opazite, da odgovor na vprašanje ni seznam raznih stvari. Ta bi postavil omejitve in onemogočal Svetemu Duhu voditi kristjane pri krščanskem življenju. Poziv k svetosti gre globlje in višje- od tega, tako, da pokaže neomejene možnosti razvoja osebnega značaja.
       Duh preproštva nas čudovito spomni: "Višje, kakor lahko sežejo najvišje človeške misli, je Božji ideal za njegove otroke. Pobožnost- podobnost Bogu- je cilj, ki ga je treba doseči" ( Elle G. White education-vzgoja str. 18) Vsi smo povabljeni izročiti svoje srce Gospodu, Jezusu sleherni dan svojega živlejnja. Božansko svetost lahko dobimo le po Božjem sinu. Ta pa od nas zahteva vsakodnevni in stalni stik z Jezusom ( v molitvi, prošnjah, zahvaljevanju, ..)
              Cerkev mora kot celotno Božje ljudstvo pokazati svetu in vesolju Božjo veličastno svetost. "Gospod si Želi, da bi njegova cerkev pokazala svetu lepoto svetosti. Razodeti mora moč krščanske vere. Nebesa se morajo zrcaliti v značaju kristjanov".  ( Elle G. White lift Him up str 275) Svetost ni le pobožno življenje, za katero je značilno vsakodnevno proučeanje Svetega pisma in molitev k Bogu. To je le del svetosti. Vendar po tem prihaja življenje moralne in duhovne doslednosti, osnovane v Božji ljubezni.
               Ne bi smeli prezreti moralne razsežnosti svetosti. To je nadalje poudarjeno  z izrazom "pobožno". Ta se nanaša na krščansko spoštovanje do Božje volje, tako da smo ji poslušni in na moralno življenje. Prevladuje pa  moralna pokvarjenost v tem svetu, ki ne posveča pozornosti Božjim zakonom-zapovedim, a "svetost" nas obvezuje živeti sveto in pobožno. Naše življenje mora biti močna priča za premoč takšnega "svetega življenja", ki je zvestovdano pripravljeno služiti Bogu in soljudem.

   Sporočilo cerkve, utemeljeno na moralnem svetopisemskem nauku, nam pomaga razumeti naravo svetega in pobožnega življenja. " Nobena cerkev ne bo mogla napredovati v svetosti, dokler njeni verniki ne bodo  goreče iskali Jezusa in Božje Resnice ( Jn 8,32)  kakor skriti zaklad". ( Ellen g. White Maranatha str. 132)  Ko se ta Resnica-Jezus, vključi v življenje cerkve, pokaže kaj dejansko smo. To resnico moramo razglašati z izpolnjevanjem našega poslanstva, toda nad vse jo moramo pokazati v lastnem svetem in pobožnem življenju. To je zagotovo ena od najnujnejših potreb cerkve, ko dejavno čaka slavni in ponovni prihod našega Gospoda.

Med čakanjem

          Sveto in pobožno  življenje se razodeva v  življenju Božjega ljudustva med tem čakanjem. Ljudstvo, ki živi tako, je usmerjeno v prihodnost. Naši preteklosti ne bi smeli dopustiti zatemniti naših misli in gojiti občutka krivde. Ne bi ji smeli dopustiti označevati ali določati kakovosti našega življenja v sedanjosti. Popolnoma nič ne moremo narediti glede naše preteklosti; ne moremo popravit preteklih izkušenj. Bog pa jih lahko in on je to dejansko že naredil, po žrtvi Sina Jezusa za vse nas.
Za našo pretelost je poskrbljeno po Božji odpuščujoči milosti in Jezusovi "spravni daritvi"  in smrti na križu za vse nas. V Jezusu je Bog za vedno izbrisal našo preteklost in nam ponudil prenovljeno,novorojeno življenje, ki ga lahko poveliča. Zato se mora moč Božje svetosti razodeti v našem življenju, ki ga živimo sedaj, danes. Bremena preteklosti moramo prepustiti Gospodu in živeti v sedanjosti sveto življenje, življenje službe Bogu in bližnjim. Naše pričakovanje-naše prihodnje življenje v Jezusu- spreminja obliko našega vsakodnevnega življenja. Imamo upanje za prihodnost zaradi Jezusa in sicer na temelju tega, kar je naredil za nas na križu in kar počne za nas sedaj ,danes v najsvetejšem, v nebeškem svetišču kot Veliki duhovnik, ki posreduje za nas pri Bogu in kot prihajajoči Kralj.

             Jezusov Križ je za nas odprl možnost svetle in večne prihodnoti, osvobojene zasužnjujoče moči in navzočnosti greha in zla. Narava te prihodnosti se omenja v odgovoru,ki ga Peter ponuja na vprašanje: " Kakšni morate biti?" Medtem ko željno pričakujemo naše prihodnje večno življenje, nas Peter spodbuja: " Živite sveto in pobožno". Jezusova prilika o desetih devicah nas spominja, da nas minevanje časa samo po sebi ne pripravlja za Jezusov drugi prihod in za večno življenje. Samo tisti, ki čakajo z namenom, s prižganimi in pripravljenimi  svetilkami, vsakodnevno prejemajo olje Svetega Duha, rastejo v svetosti, ki nas pripravlja na srečanje z Jezusom, z mirom in veseljem. Samo ljudstvo, ki redno moli za oživitev in obnovo, bo doživelo spremembo življenja in preoblikovalnega vpliva, ki naredi oznanjanje dobre novice-evangelija o Kristusu bolj verodostojno za milijone izgubljenih ljudi. Resnično čakati na Jezusa in živeti sveto življenje je eno in isto. Stalno se moramo veseliti Gospodovega dne, dan ko bo Jezus zopet prišel in naredil kraj grehu na tem svetu in vzel svoje svete s sabo v večno življenje!

          Osnovno vprašanje pa je: Kakšni ljudje moramo biti ,da bi bili Njegovi "sveti"? Odgovor nas še naprej izziva: Živeti moramo sveto in pobožno življenje-novorojeni Jezusu Kristusu in obnovljeni- živeti življenje, ki bo polno moči Svetega Duha.
            Ko se veselite Jezusovega ponovnega prihoda, velja za vsakogar vabilo: " Izroči svojo pot Gospodu, upaj vanj; On vse prav stori" ( Ps 37,5) Ko svoje življenje posvetimo in izročimo Jezusu in v moliivi prosimo za duhovno prebujenje in obnovo-novorenje v Kristusu v svojem življenju osebno in v cerkvi kot celoti, bo Sveti Duh deloval v našem življenju, nas pripravil za pozni dež in za Jezusov skorajšnji drugi prihod. Z navzočnostjo Svetega Duha v našem srcu bo Jezusova svetost vse bolj vidna tudi v našem življenju in  v življenju vsega Božjega ljudstva. Ko bodo posamezniki videli Sadove Duha ( Gal 5,21-23) v življenju nas, kot zvestih Jezusovih sledilcev, bodo tudi oni pritegnjeni k nam, k Božji sveti cerkvi ostanka, duhovni skupnosti zvestih Jezusovih sledilcev, ki bo podedovala večno življenje, ker ljubi Boga Jehova in njegovega Sina Jezusa iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje pameti. Amen!           [/color][/size]


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

No, takole, kot nam piše naš neutrudni "pričevalec  ASD"   - Miran

HumanaSlovenija je napisal/a:

"Ljudstvo, ki se veseli v pričakovanju.

Kaj pomeni čakati Gospoda, Jezusa; čakati na njegov drugi, ponovni prihod ?"  

nam govorijo tudi Jehove priče, ko nas skoraj dnevno "bombardirajo" na vratih naših domov in nas hočejo pripraviti na:

- Jezusov drugi prihod in na:
- Konec sveta ...

HumanaSlovenija je napisal/a:

http://www.facebook.com/profile.php?id=1194065863#!/group.php?gid=134294366580814&ref=ts


Molitveni TEDEN 2011

Spoštovani vsi moji,

ta teden bomo imeli tudi tako imenovani "Molitveni teden" ko se bomo skozi molitev, poglobljeno proučevanje in s tihim, preprostim srcem, morda z majhnimi, a vendar z varnimi koraki približevali spoznavanju Božje Resnice in Njega, ki pravi: Jaz sem Pot, Resnica in Življenje in nihče ne pride, k nebeškemu Očetu razen po Meni. http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl  Jezus je pot k Očetu

V tem duhu ostanite vsi zdravi, blagoslovljeni in čimbolj zvedavi, pri odkrivanju Poti, Resnice in Življenja, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, amen. Rad vas imam.

Vaš Miran Šic avtor skupine Duhovna Misel


Molitveni teden: Sobota 5.marec 2011  
Ljudstvo, ki se veseli v pričakovanju.

Kaj pomeni čakati Gospoda, Jezusa; čakati na njegov drugi, ponovni prihod ?
      

Čeprav so  v Markovem evangeliju jasno in lepo zapisane Jezusove besede

    Mr 13,32
     
»Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.

Ne, pripadniki ASD in Jehove priče vedo več od Jezusa...


Naj vas  z naslednjim prispevkom, vsaj malo seznanim na splošno o nastanku Adventistične cerkve, da boste znali moji dragi Kristjani - tukaj še posebej opozarjam moje drage Katoličane na pasti in podtikanja, katerih so polna adventistična pisanja.

Na tem mestu vas tudi prosim dragi moji Katoliki, da molimo, da bi spoznali pravo Resnico in za edinost vseh Kristjanov.

Citiram:

Adventistična cekev - Splošno o nastanku

Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.

    Na osnovi knjige Razodetja in Danielove knjige ter njegovih 2300 dni, interpretiranih kot 2300 let, je mnogo Bibličnih učencev iz raznih verskih skupnosti prišlo do zaključka, da bo Kristus prišel v drugo okoli leta 1843.
William Miller, Baptistični duhovnik, ki je stanoval v New Yorku, je bil eden izmed teh. Veliko drugo adventno gibanje v Združenih državah je v veliki meri poganjal ravno on, ko je v letu 1818 zaupno trdil, da bo po pribljižno 25. letih, torej leta 1843, Jezus zopet prišel.
25. jan. 1843 je zapisal v Signs of the Times: "Verjamem, da lahko vsakdo, ki želi razumeti in biti pripravljen na Njegov prihod, zve za čas drugega Jezusovega prihoda. Popolnoma sem prepričan, da bo nekje med 21. marcem 1843 in 21. marcem 1844, glede na judovsko računanje časa, Kristus ponovno prišel..."
Dolgoročno so njegovi sodelavci določili 22. oktober 1844 kot zadnji datum Kristusove vrnitve.

V velikem pričakovanju so ljudje prodajali vsa svoja imetja, zapuščali svoje službe in širili sporočilo drugega Kristusovega prihoda. Veliko razočaranje je sledilo, ko Jezus ni prišel niti 22. oktobra 1844. Časniki so poročali o samomorih in na desetine ljudi je pristalo v ustanovah za duševno bolne ravno zaradi tega razočaranja. Tja so prihajali vse do konca 50-tih.

Ni potrebno mnogo, da bi dokazali, da je Miller učil v nasprotju z Božjo besedo. Jezus sam pravi:

"Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam."
Matevž 24:36
"Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš."
Matevž 24:42
 "Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi."
Matevž 24:44
"Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure."
Matevž 25:13
 "On pa jim reče: ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče..."
Dejanja 1:7


Naslednji domnevno resnični dogodek   naj bi se zgodil že naslednje jutro, 23. oktobra 1844. Ko sta Hiram Edson in njegov prijatelj O. L. R. Crosier prečkala polje na poti domov v tišini in meditaciji, se je Hiram Edson ustavil, postal globlje zamaknjen v meditacijo ... in nenadoma dobil veliko duhovno razodetje. V besedah Dr. Frooma:

"Nenadoma je njegov um prešinila misel   o dveh fazah Kristusove službe v nebeškem svetišču, tako kot včasih v zemeljskem svetišču (ki je bilo sestavljeno iz svetega in najsvetejšega prostora).
  Namesto da bi naš veliki duhovnik (Jezus) prišel ven iz najsvetejšega v nebeškem svetišču na zemljo ob koncu 2300 dni oziroma let, je prvič tega dne sploh vstopil v drugi del tega svetišča, ter pričel v najsvetejšem opravljati službo, preden bo prišel na zemljo."
 
Da bi razumeli zgodovinsko in teološko ozadje adventizma, si poglejmo tri segmente Milirizma, kateri so se končno združili pod nazivom Adventisti sedmega dne. Vsaka od teh skupin je imela eno doktrino, ki se je razlikovala od drugih.

Skupina, katero je vodil Hiram Edson v zahodnem New Yorku, je razglasila doktrino o svetišču   "kot posebno in končno Kristusovo službo v Najsvetejšem, v nebeškem svetišču".
Ta koncept pravi, da je Kristus leta 1844 prešel v drugo fazo   svoje službe, kjer preiskuje življenja preminulih in ugotavlja, kateri so vredni večnega življenja.

Druga skupina, katero je vodil Joseph Bates in je delovala predvsem v mestoma New Hampshire in Massachusetts, je zagovarjala posvečevanje sedmega dne - sobote.  
Joseph Bates je v samozaložbi leta 1846 izdal 48 strani dolgi pamflet z naslovom "Sabbath sedmega dne kot večno znamenje". V njem je argumentiral soboto kot navdihnjeno stvaritev, zapovedano v raju...
Tri leta kasneje (1849) je v samozaložbi izdal drugi pamflet z naslovom   "Pečat živega Boga".
Tu je trdil, da je Sabbath (posvečevanje sobote) Božji pečat.
 Prav tako je zaključil, da bo tistih, ki posvečujejo Božje zapovedi v celoti, vključno s posvečevanjem sobote, in se drže Jezusovea pričevanja, 144000. Batesovo favoriziranje Sabbatizma je imel veliki vpliv na to, kar se je kasneje imenovalo Adventizem sedmega dne.

Tretja skupina, delujoča v Mainu, je poudarjala "Duha preroštva", za katerega so verjeli, da je udejanjen v "ostanku" (Razodetje 14:6-12; 12:17 in 19:10).  
Ker naj bi dotična Ellen White imela poseben preroški dar in ker naj bi ji Bog v vizijah pokazal marsikaj, je imela velik vpliv na to skupino. Pisala je: "Ta pečat je Sabbath" in opisala svojo vizijo "najsvetejšega", v katerem je skrinja zaveze, ki vsebuje deset zapovedi pisanih na kamenih ploščah, ter četrto zapoved, ki govori o posvečevanju sobote, obdano s posebnim sijajem.
Tako je doktrina o četrti zapovedi postala nerazdvojivo vezana za doktrino o svetišču.

    Med leti 1844 in 1847 se je miselnost teh skupin izkristalizirala, ter bila aktivno objavljena in razglašena v pisanju njihovih cenjenih vodij, Hiram Edsona, O. R. L. Crosiera, Joseph Batesa, James Whita - moža ge. Ellen White in Ellen G. White same.

    Vendar pa William Miller sam ni nikoli postal adventist. "
V prizadevanju razložiti razočaranje, se je javno zoperstavil vrsti novih teorij, ki so se razvile po 22. oktobru 1844.
Obžaloval je klic vernikom, da naj izidejo iz cerkev in nikoli ni sprejel razlikovalne pozicije teh, ki so posvečevali soboto."

Stališče, ki ga je po teh dogodkih zavzel in obdržal baptistični duhovnik William Miller nam veliko pove, kajne ?






Bog vas blagoslovi!          

http://www.facebook.com/profile.php?id=1194065863#!/group.php?gid=134294366580814&ref=ts

Molitveni TEDEN 2011

Spoštovani vsi moji,
ta teden bomo imeli tudi tako imenovani "Molitveni teden" ko se bomo skozi molitev, poglobljeno proučevanje in s tihim, preprostim srcem, morda z majhnimi, a vendar z varnimi koraki približevali spoznavanju Božje Resnice in Njega, ki pravi: Jaz sem Pot, Resnica in Življenje in nihče ne pride, k nebeškemu Očetu razen po Meni. http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl  Jezus je pot k Očetu
V tem duhu ostanite vsi zdravi, blagoslovljeni in čimbolj zvedavi, pri odkrivanju Poti, Resnice in Življenja, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, amen. Rad vas imam.
Vaš Miran Šic avtor skupine Duhovna Misel


Molitveni teden: Nedelja 5. marec 2011    

       Ljudstvo sreče in miru.

   Za mnoge ljudi je iskanje sreče prizadevanje, ki traja vse življenje. Nekateri najdejo njene koščke ob poti, vendar na koncu odkrijejo, da se prave sreče-globoke in trajne- vendarle ne more najti v stvareh, v materialnem, v okoliščinah niti v ljudeh. To pa je zaradi tega, ker se stvari postarajo in pokvarijo, okoliščine se spremenijo, ljudje pa nas pogosto razočarajo, včasih pa celo zapustijo. ( po lastni volji, zaradi okoliščin ali smrti.)
        

Srečni ljudje

Kot ljudsvto upanja, dojemamo da naša sreča temelji na Njem, ki je večji od nas, na Osebi, ki je ista »včeraj ,danes in na veke« ( Heb13,8) Sveto pismo nas spomni, da sreče ne dosežemo z osredotočanjem na lastne želje, temveč tako, da se usmerimo na tiste, ki so okoli nas in pomagamo drugim. » Vztrajajte v bratski ljubezni. ..Ne pozabite na gostoljubnost…Spominjajte se jetnikov (zaprtih)..in teh, ki se jim godi krivica. ..Zakon naj spoštujejo vsi..Življenje bodi brez lakomnosti, zadovoljni bodite s tem kar imate; ker je sam Gospod rekel: nikakor te ne bom pustil samega, nikdar te ne bom zapustil.«  ( Heb 13, 1-5)
         Sveto pismo je polno obljub, ki nas spominjajo, da vera v Boga in poslušnost njegovemu načrtu zveličanja prinaša trajno srečo. » Blagor mu, komur pomaga Jakobov Bog in je njegovo upanje v Gospodu, njegovem Bogu..Gospod dviga potrte, Gospod ljubi pravične.« ( Ps146, 5-8)
         Kaj pa, ko nesreča potrka na naša vrata in poskušajo občutki obupa prodreti v naše srce? Čeprav je lahko prebijanje skozi preizkušnje zelo boleče, nas Jobova knjiga spominja, da lahko sreča pride celo s trpljenjem . »Blagor možu, ki ga Bog opominja, ne zavračaj vzgoje  Vsemogočnega, On zadaja rane, pa jih tudi obvezuje, On udari, Njegove roke pa ozdravljajo.« ( Job 5, 17.18)
          Prava sreča je več kakor le minljiv občutek ugodja. To je trajno  zadovoljstvo in sreča ob zavedanju, da je naša večna usoda ukoreninjena v Nekom, ki je večji od nas. Zaupajmo v »Začetnika in Dovrševalca  naše vere, v Jezusa Kristusa. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, ne meneč  se za sramoto in je sedel na desnico Božjega prestola« ( Heb12,2)
 
Ljudstvo miru
Ljudje so skozi stoletja poleg sreče iskali tudi mir, vendar le z malo uspeha. Pred leti opravljena raziskava je pokazala, da je » 3530 let pisane zgodovine le 286 let vladal mir. Poleg tega je bilo sklenjenih in prelomljenih tudi čez 8000 mirovnih sporazumov,«.
Pomanjkanje miru  po vsem svetu se prav tako vidi v družinah najrazličnejših kultur in v življenju posameznikov.  Ob vznemirljivih podatkih o pogostosti ločitev, zlorab, zločinov, obsega siromaštva, depresije in številu samomorov, se sprašujemo, ali sploh kdo lahko ima mir?
          » Mir« pravi eden od slovarjev, je »svoboda pred vznemirjenjem« ter » Spokojnost in umirjenost«. Zagotovo so učenci neko noč na Galilejskem jezeru iskali pravo spokojnost in umirjenost. Sprva so mislili, da bodo mogli razmere obvladovati sami. Bili so izkušeni ribiči. Poprijeli so za vesla in se- močni kakor so bili-spopadli z vetrom in divjimi valovi, dokler niso dojeli, da je vse zaman. V svojih poskusih, da bi se rešili sami, so pozabili na Jezusa, njihov strah pa je pokazal njihovo pomanjkanje vere. Obdajala jih je tema, voda pa je naglo polnila njihov čoln. Zdelo se je, da bodo v nekaj trenutkih vsi poginili. Končno so se spomnili na Jezusa. Našli so ga spečega. Ali mu ni mar da bodo vsi umrli? Ko so dojeli, kako nebogljeni so, so zapili: » Gospod, reši nas! Potapljamo se!« ( Mt 8,25)
     Jezus je takoj vstal, dvignil svoje roke in ukazal jezeru: » Umolkni, pomiri se« ! ( Mr 4,39)

     Jezus prinaša mir

Jezus nam prinaša mir, On je »Knez miru« (Izaija 9,6) Vendar vse prepogosto- kakor ljudje, ki so živeli v Jezusovih dneh- zavračamo ali napačno razumemo mir, ki ga prinaša Jezus. Judje so več stoletij upali ,da bo Mesija njihovemu narodu znova prinesel blaginjo in čast, kakršno so imeli v času Davida in Salomona.
                   Čeprav drugi tempelj ni bil tako čudovit kakor Salomonov, so se Judje oprijemali obljube, dane po preroku Hagaju, da bo »slava te druge hiše....večja, kakor je bila slava prve« in da jim bo Bog na tem kraju podelil mir. ( Hag 2,9) Toda, ko je prišel Knez miru, ga niso prepoznali, ker je njegovo sporočilo bilo drugačno od tega, kar so pričakovali in želeli slišati. Jezus jim ni predlagal premagovati nasprotnike, temveč jim je naročil: » Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo«. (Mt 5,44)
          Ni jih spodbujal  k samopoviševanju, marveč jih je učil: » Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik« ( Mr 9,35)
     Ni jim svetoval, naj poskušajo obogateti, temveč: » »Prodajte svoje premoženje in dajte ubogim, revežem«. ( Lk 12,33)
         Jezus je vedel, da svet ponuja lažni mir in lažno upanje- takšno,ki temelji na  sebi ali drugih, na stvareh ali okoliščinah. Vedel je, da svet ponuja mir in varnost« toda namesto tega pride »nagla poguba« (1 Tes 5,3)
                 Jezus svojim sledilcem ni obljubil, da ne bodo nikoli imeli težav, da ne bodo trpeli. Namesto tega je obljubil, da bo  z njimi, z nami vse dni do konca sveta! » Mir vam zapuščam ,svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor vam ga daje ta svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši« (Jn 14, 27)
         »Mir« hebrejsko Shalom (Šalom) je bila beseda, ki je stalno prihajala   iz Jezusovih ust. On je pomiril vihar, ozdravljal bolezni, odpuščal grehe, izganjal hudobne duhove in mnogim naročil: » Pojdi v miru«.
           Samo Sveto pismo vsebuje več kakor štiristo obljub, blagoslovov in pozdravov miru. » Gospod bo blagoslovil svoje ljudstvo z mirom« pravi psalmist v psalmu 29,11.
   Čemu potem včasih ne doživljamo miru, ki nam ga Bog želi dati? Ali je razlog mogoče samo pomanjkanje zaupanja v Tega, ki ga ne moremo videti v osebnem neurju življenja?

    » Srce mnogih, ki se imajo za Kristusove sledilce, je zaskrbljeno in vznemirjeno, ker se bojijo zanesti na Boga. Ne izročijo sem Mu popolnoma, ker jih je strah posledic takšne izročitve. Vse dokler se ne bodo popolnoma izročili, ne bomo našli miru«. ( Ellen G. White, Zdravje na dosegu roke str. 327)
           Ko bomo dojeli, da sami s svojimi prizadevanji zaman poskušamo doseči mir, kakor so to dojeli tudi učenci, bomo hvaležno vse izročili  Jezusu in mu dovolili ,da nas blagoslovi s svojim, z Božjim mirom.

Ljudstvo ki poveličuje Boga

Neki človek je bil nekoč hrom več kakor štirideset let. Žalostno je sedel pri tempeljskih vratih, ko sta mimo prišla apostola Peter in Janez. Šla sta molit v tempelj. Ko ju je opazil, ju je prosil za kovanec ali dva,vendar je namesto  tega prejel veliko več kakor to,kar je prosil in veliko več ,kakor to, kar je upal ( Ef 3,20)
                Peter ga je prijel za desnico in mu rekel: » V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, vstani in hodi!« ( Apd 3,6) » V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. Skočil je pokonci, čvrsto stal in začel hoditi. Nato je stopil za njima v tempelj in je hodil, poskakoval in hvalil Boga« ( Apd 3,7.8.)
        Tudi mi, kakor ta hromi, ne moremo hoditi sami. Potrebujemo Jezusovo zdravilno moč v svojem življenju.
         Ljudstvo upanja bi morala označevati sreča (stalna zadovoljnost v Kristusu) in mir ( popolno zavedanje tega, da je naša prihodnost trdno in varno v Božjih rokah) Takšno srečo in mir nam lahko podari samo Bog Jehova. Pravzaprav sta mir in veselje odtis upanja v naši notranjosti, posledica tega pa je življenje polno veselja, petja in slavljenja Boga, ki je naredil velike reči za nas. (Ps 126,3) in bo naredil še večje stvari za svoje ljudstvo, ljudstvo Božjega ostanka, ostanka zveličanih, odrešenih,  in deležnih večnega življenja, v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, amen!

P.S.. jutri sledi tema: Ljudstvo, ki se zanaša na Božje obljube!
      


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: ponedeljek 7. marec 2011    

       Ljudstvo, ki se zanaša na Božje obljube!

 Najboljše obljube doslej dane ljudem, so prišle od našega Stvarnika in Zveličarja.  Kot Božje ljudstvo, ljudje upanja, zaupamo v Njegove obljube, ki so nam bile dane. Raziščimo razloge za zanesljivost njegovih obljub.
           Abrahamovo življenje je dober zgled, kako Bog izpolnjuje svoje obljube. Bog je poklical Abrahama, da postane velik narod ( 1 Mz 12, 2.3) Ob drugem srečanju je dobil zagotovilo, da se mu bo rodil dedič.  Mislil je da bo to njegov služabnik Eliezer, vendar mu je Gospod dejal: » Ne bo ta dedoval za teboj,temveč tisti ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič«. Potem ga je Gospod povedel«ven in mu rekel: Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti! Potem mu je rekel: Tako bo s tvojim potomstvom«. Tokrat je »Abram..veroval Bogu in Jehova mu je to štel za pravičnost«. ( 1 Mz 15, 4-6)
         Gospod se mu je prikazal tretjič, ko je bil star devetindevetdeset let in se ni zdelo več mogoče, da bi on in Sara imela otroka. Gospod je obljubil: » Svojo zavezo naredim med seboj in teboj in pomnožim te presilno« ( 1 Mz 17,2) Ob tem srečanju mu je Bog zagotovil, da bo od Abrahama nastal velik narod in da bodo njegovi potomci imeli trajno posest v kanaanski deželi (1 Mz 17, 6-8) Po petindvajsetih letih upanja je končno » Gospod..storil Sari, kakor je napovedal«. ( 1 Mz 21,1)
           Bog je Abrahamu obljubil Kanaansko deželo kot prihodnjo posest za njegove potomce po štiristo letih zatiranja. » Rekel je Abrahamu: Vedi da bodo tvoj potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v sužnost in jih bodo stiskali štiristo let«. ( 1 Mz 15,13) Ta obljuba se je izpolnila. Ob izhodu iz Egipta je Mojzes zapisal: » Časa ki so ga Izraelovi sinovi prebili v Egiptu je bilo štiristo trideset let. Po štiristotridesetih letih so ravno ta dan vse Gospodove čete odšle iz egiptovske dežele«. ( 2 Mz 12, 40.41; prim. Apd 7, 5-7)
          Ko so Izraelci bili v obljubljeni deželi, je Jozue izjavil: » Spoznajte torej z vsem srcem in vso dušo, da od vseh obljub, ki vam jih je dal Gospod, vaš Bog, ni ostala niti ena neizpolnjena; vse so se za vas izpolnile niti ena izmed njih ni ostala nespolnjena.« ( Joz 23,14) Zanimivo je, da je Jozue prav tako omenil, kaj se bo zgodilo ,če bodo prestopili zavezo. (Joz 23, 15.16)
      Judje so zaradi neposlušnosti doživeli prekletstva zaveze in Babilonci so jih odpeljali v suženjstvo. Po prerokovanju Jeremija naj bi bili Judje v ujetništvu sedemdeset let. Poslal je pismo izgnancem v Babilonu« Kajti tako pravi Gospod: brž ko se izpolni Babilonu sedemdeset let, vas obiščem in izpolnim tisto svojo predobro besedo in vas pripeljem nazaj v ta kraj. Zakaj jaz dobro vem misli, ki jih mislim za vas, govori Jehova, misli o miru, ne pa o nadlogi, da vam dam srečen konec in upanje«. ( Jer 29, 10.11) Ko je minilo sedemdeset let je Perzijski kralj Kir izdal odredbo, da se Izraelci, Judje vrnejo in obnovijo tempelj in jeruzalemsko obzidje  »da bi se spolnila Gospodova beseda, ki jo je izgovoril Jeremija« ( 2 Let 36,22; glej tudi vrstico 23)

Zanesljivost obljub

Ena od najpomembnejših obljub v Svetem pismu se nanaša na Mesijev prihod. Učenca Janeza Krstnika sta prišla Jezusa vprašat: » Ali si ti tisti ki mora priti, ali naj čakamo drugega«? Jezus se jima je predstavil z besedami:  »Pojdita in sporočita Janezu, kar slišita in vidita: Slepci izpreglejujejo in hromi hodijo, gobavci se očiščajo in gluhi slišijo, mrtvi vstajajo in ubogim se oznanja evangelj«. (Mt 11, 3-5) Pojasnil je tudi Janezovo delovanje« Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo. Vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza« ( Mt, 11,12.13) Jezus je poudaril, da je Janez Krstnik znanilec njegovega poslanstva, kot obljubljenega Mesija. Izjavil je: » On pa je, če hočete to sprejeti, Elija, ki mora priti.« ( Mt 11,14)
           Po Jezusovi razlagi je prerok Malahija napovedal Janeza Krstnika, ki bo razglasil  Mesijev prihod za končno spolnitev Božjih obljub. Jezus je prišel točno po Božanskem urniku ( Dan 9,25-27; Gal 4,4)
          Prav tako je izpolnil simbole in napovedi, ki jih najdemo v Stari zavezi. Filip je dejal Natanaelu: » Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki; Jezusa ,Jožefovega sina iz Nazareta« (Jn 1,45) Jezus je bil prerok« ki ga je napovedal že Mojzes (5 Mz 18,15) Med govorom judovskim voditeljem je rekel: Ko bi namreč verovali Mojzesu, bi verovali meni, zakaj on je pisal o meni« ( Jn ,46; prim Jn 7,40) O svojem vstajenju od mrtvih je pojasnil učencem:« To so besede ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas; Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih« (Lk 24,44) Jezusov prihod potrjuje gotovost in zanesljivost Božjih obljub.

Upanje in obljube:

Jezusovo življenje in delovanje sta ustoličila Božje kraljestvo. Vpeljal je
kraljestvo milosti in kamlu bo končal zgodovino odrešenja s kraljestvom slave- ob svojem drugem zopetnem prihod. V molitvi pred odhodom v vrt Getsemani dejal: » Večno življenje pa je to« (Jn 17,3) ker smo sedaj v času Božjega kraljestva.
         Svojim mučencem in tudi  nam je obljubil: » pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz«. ( Jn 14,3) Torej je njegovo sporočilo, sporočilo upanja, za vse ki verujemo. » Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ta ima večno življenje in ne pride na obsodbo, temveč je že prešel iz smrti v življenje. Resnično ,resnično vam pravim, da pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi zaslišali glas Božjega sina, in kateri zaslišijo ,bodo živeli«. ( Jn 5, 24.25)
              Prav tako je napovedal tudi vstajenje mrtvih: » Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili; nekateri za večno življenje, drugi pa za sramoto in za večno gnusobo-za večno smrt.« ( Dan 12,2) To je isto sporočilo, ki ga je napovedal tudi prerok Izaija: » Tvoji mrtvi bodo oživeli, mrliči bodo vstali« ( Iz 26,19)

           Vsi čakamo blaženo upanje in prikazen slave velikega Boga Jehova in njegovega Sina ,našega Zveličarja in Odrešenika Jezusa Kristusa ( prim. Tit 2,13) Lahko zaupamo njegovim obljubam in se zanašamo nanje.
     Bog je držal svoje obljube v preteklosti. Zato smo lahko prepričani, da bo izpolnil tudi obljube, ki se še niso uresničile. Amen.
     


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: torek 8. marec 2011    

Ljudstvo, ki ga je usposobil Sveti Duh

Ali se to lahko zgodi v našem času?

Bog nas je poklical za svoje priče, da odnesemo svetu upanje, pokažemo da Božja ljubezen zajema vsakega človeka in oznanimo, da se bo Jezus kmalu vrnil. To je naše veličastno poslanstvo.. Vendar, ko pomislimo na obseg naloge, je prva beseda, ki nam pride na misel: »Nemogoče«.
         Oglejmo si, kaj je le del našega izziva, ko poskušamo doseči največja mesta sveta. V brazilskem mestu Sao Paolo, ki ima 18,8 milijonov prebivalcev, je le 68.000 adventistov. V Tokiu na Japonskem kjer prebiva 35,6 milijonov ljudi je samo 2.820 adventistov. Od 19 milijonov ljudi v New Yorku je adventistov 37.897. Glavno mesto Mehike Ciudad de Mexico s 23,5 milijona prebivalcev ima 53.093 adventistov. Mumbai v Indiji ima 18,9 milijona prebivalcev in tam imamo približno 10.000 adventistov. Lahko bi še nadaljevali.
             Stojimo pred ogromnimi izzivi! Ko pogledamo ves svet, se stopnja zaskrbljenosti še poveča. Na svetu je približno 6,8 milijarde prebivalcev, od tega pa je samo 16 milijonov adventistov.
      Vprašanje je jasno: Kako lahko dosežemo preostale ljudi s tako omejenim številom vernikov??
                  Naša edina gotovost izvira iz dejstva, da lahko Bog naredi, kar je človeku nemogoče. Če bi se zanašali samo na svoje moči, bi bila naloga popolnoma neizvedljiva. Vendar smo poklicani, da jo opravimo. Toda kako? Oglejmo si, kako so delali v prvi krščanski cerkvi.
           V začetku je bila cerkev-duhovna skupnost ljudii- zelo majhna skupina ljudi, vodilo jo je dvanajst apostolov.  Njihov izziv je bil kako doseči čez dvesto milijonov prebivalcev, kolikor jih je približno štel takratni celotni svet.  V samo petdesetih letih se je krščanstvo utrdilo v takrat znanem svetu in sicer tako prepričljivo, da ga rimska oblast ni mogla spregledati.

Skrivnost uspeha

Skrivnost njihovega uspeha najdemo v Apd 1,8 » Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih meja sveta«.    Bog je po svojem Svetem Duhu usposobil nemočne in nepomembne ljudi, da so opravili kar je bilo s človeškega stališča nemogoče. Razlog za to je naslednji: » Nobene omejitve ni za uporabnost človeka ki s samozatajevanjem pripravi prostor za delovanje Svetega Duha na njegovo srce in živi popolnoma Bogu posvečeno življenje. » ( Ellen G. White Zdravje na dosegu roke str. 99)
                   Sveti Duh je bil v samem središču življenja in poslanstva cerkve, medtem ko je le ta rasla in se širila. Cerkev je raje pričala o moči Duha, kakor pa bi razglabljala o njem. Za vernike in vernice nove Zaveze Sveti Duh ni bil nauk, temveč izkušnja. Sporočilo, ki so ga oznanjali, ni bilo naj verujejo v   Svetega Duha, temveč naj ga sprejmejo!
           Ko oznanjamo svetu prihod Božjega kraljestva s slavno vrnitvijo našega Zveličarja Jezusa na nebeških oblakih slave, moramo iskati in sprejeti to isto moč ( Mt 24,14) Tudi mi s prvimi učenci vred ne zmoremo izpolniti naloge, ki leži pred nami. Toda tudi nas lahko za izplonitev naloge usposobi in pripravi isti Sveti Duh, kot je prve kristjane, apostole. Edino kar se pričakuje od nas, je da se trajno in popolnoma izročimo  gospodu. Ellen White pravi: » Satan se ne boji ničesar bolj ,kakor tega, da bi Božje ljudstvo odstranilo vse ovire in omogočilo da bi Gospod izlil svojega Duha na mlačno cerkev in nespokorjene vernike!« (Ellen G. White Sporočila mladim str.108)
              To se bo zgodilo, ko bomo priznali svoje grehe in se neposredno vključili v poslanstvo cerkve. Moramo se prenehati pritoževati čez težavnost naloge in čez človeško brezbrižnost do evangelija. Krenimo in izpolnimo nalogo!
             Ali verjamete, da se lahko izlivanje Svetega Duha zgodi v naših dneh? Nekako se obnašamo, kakor da se bo to zgodilo nekje v daljni, neopredeljeni prihodnosti. Resnica pa je, da nam-z vso družbeno in moralno pokvarjenostjo povsod okrog nas, z nasiljem in zmedo med verstvi-Bog govori da je pripravljen med nami razodeti sadove poznega dežja ( izlivanje Svetega duha na vse ljudi, ki išejo Boga) Sveti Duh močno uporablja na tisoče adventistov po vsem svetu in dogajajo se neverjetne stvari, ko verniki cerkve krenejo izpolnjevat nalogo evangelija. Moč Svetega Duha je že dejavna in na voljo vsem, ki želijo sodelovati v razglašanju poslanstva upanja.
          Takrat bomo videli, da bo nekaj ,kar se je zdelo nemogoče, postalo resničnost. Na pedetdesetnico-Binkošti, je stodvajset ljudi prosilo za moč Svetega Duha. Ko je Duh prišel, je tri tisoč ljudi sprejelo Jezusa. Po tem je število stalno raslo. ( Apd 5,14; 6,7; 9,31; 12,24)  Kaj lahko Sveti Duh naredi za cerkev danes?
          Ko so Dwighta Moodyja velikega evangelista v devetnajstem stoletju vprašali zakaj potrebuje stalno polnjenje s Svetim Duhom, je odgovoril: » Ker puščam«. To je skrivnost: prejemamo, da bi dajali. Več sebe bi morali dati za tiste, ki potrebujejo zveličanje in sami bomo prejeli še več.
                 Dobro ponazoritev tega lahko najdemo v simbolu ognja, ki je spremljal prihod Duha na petdesetnico. Ogenj čisti, razsvetljuje, sveti, greje, in se širi. Bog Jehova nas želi narediti »duhovno vnetljive«. To je Božji odgovor na hladnost sveta. Ko so Johna Wesleya vprašali, kako lahko pridigar prepriča ljudi, da pridejo in poslušajo evangelij je dogovoril naravnost: » Če pridigar gori, bodo ljudje prišli pogledat ogenj«!
 
Ko pade ogenj

Ellen White je natančno opisala sadove tega ognja v srcu cerkve: » V nočni prikazni- v sanjah mi je bilo pokazano  veliko reformno gibanje med Božjim ljudstvom. Številni so slavili Boga. Bolni so ozdraveli, dogajali pa so se tudi drugi čudeži. Videti je bilo duha priprošnje, kako se je pred tem razodel na petdesetnico. Videla sem stotine in tisoče, ki so obiskovali družine in pred njimi odpirali Božjo besedo. Srca so bila prepričana z močjo Svetega Duha in kazal se je duh prave spreobrnitve.. Na vseh straneh so se na široko odpirala vrata za oznanjanje resnice. Zdelo se je, da je svet razsvetljen z nebeškim vplivom.« (Ellen G. White Counsels on Health str. 580)
           Pred nami je izziv. Prišel je trenutek, da z močjo oznanimo naše upanje. Na razpolago sta nam obljuba Svetega Duha in resničnost poznega dežja (izlivanje Svetega Duha na vse verujoče) Oprimimo se ju in napredujmo v Gospodovem imenu. Amen.

Jutri sledi tema: Ljustvo ki je sveto in brezmadežno!
       


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: Sreda 9. marec 2011  
Ljudstvo ki je sveto in brezmadežno!

Odsevati moramo Jezusovo podobo

Adam in Eva sta bila v Edenskem vrtu ustvarjena po Božji podobi ( 1 Mz 1,27) Bila sta kakor čudovita živa diamanta. Nista bila ustvarjena kot minljivi, ampak kot večni bitji. Rasla in razvijala naj bi se na številne različne načine. Od njiju se je kot od oskrbnikov zemlje pričakovalo, da raziščeta njen čudoviti in uravnovešen svet. Odnos Adama in Eve med seboj ter z Bogom naj bi se razvijal.
              Vendar je potem vmes prišel greh. Adam in Eva sta naredila grozno slabo izbiro velikih razsežnosti. Od trenutka ko sta ugriznila v sadež, ni bilo več osebnostne rasti in razvoja- nič več seganja navzgor in navzven.   Namesto tega sta sedaj začela umirati izgubila sta nesmrtnost z padcem v greh( 1 Mz 2,17). Prekršila sta Božji zakon, ki jima je omogočal, da sta rasla in raziskovala svoje možnosti. Znašla sta se v neskončnem prostem padu v stanju brezupnosti.
             Od takrat naprej vsak rojen otrok samodejno nič več ne doživlja edinstvene zmogljivosti Božje podobe, ki odseva v njih. Zdaj so obsojeni na nekaj let poskušanja preživetja med občutki brezupne brezciljnosti v neuravnovešenem in razdrobljenem svetu.  Vsake toliko časa bo kdo pokazal kratek odsev svoje zmogljivosti, ki mu je dana od Boga, vendar bodo celo najbolj nadarjeni le komaj začeli odkrivati svoje zmožnosti preden jih bo odnesla smrt. Brez Boga so bili ljudje svobodni-svobodni zakona ljubezni, ki povezuje vesolje, svobodni zmožnosti odkriti svoje od Boga dane sposobnosti. Sedaj so bil zasužnjeni svoj izprijeni sebičnosti, hudobnim spodbudam in končno smrti.
 
Rešitev

Vendar je » Bog..tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se ne pogubi, kdor koli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.«
( Jn3,16) Naš ljubeči ustvarjalni Bog nas ni prepustil, da bi utonili v pozabo. Poslal je svojega Sina na zemljo kot človeško bitje,da živi in umre za nas. Še enkrat lahko-kakor sta lahko pred pregrešitvijo Adam in Eva- izbiramo,da stopimo nazaj v skladnost vesolja. Ko izberemo Jezusa za osebnega zveličarja, lahko stojimo pred Bogom , kakor da nismo nikoli grešili.
          Sveto pismo govori o tem kot o novorjenju v Jezusu Kristusu . Samo to in edino to sprejemanje Jezusa za svojega osebnega zveličarja nas spravi z Bogom in nas usposablja za nebesa in vliva upanje v naše srce. Jezusova smrt na križu je velika in edina tipka za izbris naših grehov. Sedaj smo prosti, da stopimo v nebesa in se pridružimo svetim bitjem in govorimo neposredno z Bogom.  Ljudstvo upanja je ljudstvo, ki je bilo opravičeno (narejeno za sveto) po veri v Jezusa Kristusa.

Brez drobnega tiska

Večina nas je že kdaj v življenju prejela »darilno pismo«., v katerem je bila z veliki črkami na vidnem mestu napisana beseda »brezplačno«. Navadno piše da smo osvojili vsaj tisoč evrov ali pa brezplačno naročnino. Vendar nam drobni tisk odkrije da je to darilo«brezplačno« šele ko porabimo določeno vsoto denarja ali naredimo kaj drugega. Ko dobro premislimo smo na koncu takšne kupčije z » breplačno »ponudbo prikrajšani,, prevarani..razočarani.
To vsekakor povzroča, da smo še bolj nezaupljivi ko gre za sprejemanje Božjega brezplačnega darila večnega življenja. To ni reklamna prevara. Je popolnoma in docela brezplačno. Vse kar moramo narediti, je sprejeti to veliko izmenjavo. Mi izročimo Bogu svoje grešno življenje in sprejmemo Jezusovo, popolno, brezgrešno in sveto življenje.  Ni nam treba zaslužiti si nebes s početjem česa posebnega, dobrega. Odpuščanje in večno življenje sta lahko naša, zaradi tega, kar je Jezus na križu naredil za nas ( spravna daritev-na križu je Jezus premagal za nas greh in smrt)To je resnično dobra novica- evangelij- veselo sporočilo.
               Mogoče se mnogi od nas bojimo veseliti v naši svobodi v Kristusu, ker se bojimo, da bi s tem podcenjevali vrednost sprejetega brezplačnega daru. In prav, ker je popolnoma brezplačno, povzroča da je Jezusovo darilo najdragocenejši odkup v vesolju. » Saj veste da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibenga in brezmadežnega Jagnjeta«,. ( 1 Pt 1,18.19)
             Prevelika zaupnost kvari ugled. Bog razume našo nezmožnost da resnično cenimo in razumemo njegov dar za nas, zato je med drugim tudi našel način za boj proti našim težnjam po pretirani zaupnosti z njegovim dragocenim darom zveličanja. To pa je naredil tako, da nas je poklical k svetosti. V 2 Mz 22,30 pravi: » Bodite mi sveti ljudje« Ko gledamo odsev Boga z gledanjem v njegovo postavo, se mogoče počutimo kakor kralj Josija, ker je odkril del Postave med čiščenjem templja in je potem ko so mu ga prebrali, raztrgal svoja oblačila in se posul s pepelom v znak priznanja ponižnosti, grešnosti.  ( 2 Kr 22,11) Vidimo kako daleč smo od ideala, ki ga ima Bog za nas. Vsak dan znova dojemamo, kako popolnoma nevredni smo nebes in kako hvaležni bi morali biti, da je Jezus plačal ceno življenja, da bi nas spravil tja.

Poklicani smo ,da bomo sveti

Torej smo svobodni-in kaj sedaj? Izraelci so prav tako izkusili svobodo. Po stoletjih sužnosti v Egiptu, jih je Bog osvobodil. Ko so videli, kako je morje pogoltnilo egiptovsko vojsko, so začeli dojemati, da so svobodni sužnosti v kateri so bili rojeni in so jo poznali vse svoje življenje ( tako kot mi- rojeni smo z nagnjenjem k grehu in če ne srečamo Jezusa živim ov grehu vse življenje, zapisani večni smrti) Kaj bodo naredili s to svobodo? Lahko so svobodno šli za oblakom k Sinaju kjer se jim je razodel sam Bog Jehova in jim objavil velik zakon ljubezni, ki vzdržuje vesolje. Izraelci so bili Božje posebno, izvoljeno ljudstvo, ki ga je Bog rešil iz Egipta.  Poklicani so bili, da bi bili sveti. Božji sveti narod, izvoljeni narod.
               Nam lahko beseda »sveti« zveni čudno in mogoče prikliče  v naše misli prizor s pobarvanim steklom v cerkvi ali asketske ljudi, ki so živeli samotarsko, enolično življenje , popolnoma odmaknjeno od resničnega sveta.  Nič ne more biti dlje od svetopisemskega pomena besede »svet«. V hebrejščini besed svet« pomeni » dan na stran za posebno vlogo, za poseben, Božji namen« Drugače povedano, Bog je povabil svoje ljudstvo, da bo posebno, edinstveno, dano na stran, da bi služilo Jehovu. Mar ne zveni dobro, ko rečemo posebno in edinstveno v našem sodobnem svetu serijske proizvodnje , množične zabave, množičnega vsega.?
  Bog je želel, da Izraelci ponovno odkrijejo svoj poseben namen kot sveto ljudstvo in kot posamezniki. Želel jih je zopet približati izvirnemu edenskemu načrtu.  Vendar Izraelci po več rodovih sužnosti niso imeli predstave o tem kaj Bog pričakuje od njih ,zato jim je moral dati smernice, navodila. Moral jim je povedati: » Za to ste bili ustvarjeni poklicani« ( da bi bili sveti-isto Božje vabilo velja vsem nam danes!!) ) To je naredil s pravili in zapovedmi, ki jih je dal na Gori Sinaj. Vse podrobnosti zakonov ki jih je dal Bog ljudem naj bi jih naučile, kaj pomeni bit »svet«- poseben, edinstven in popoln . Svetost v izraelskem taboru je bila povezana s tem, da imajo Božji šotor sredi tabora. Ko je Bog živel v shodnem šotoru z njimi, ga to ni spustilo na raven sužnjev, temveč je sužnje povzdignilo do položaja sinov in hčera mogočnega Jehova, Boga vesolja .

Živeti sveto življenje

Sedaj sva ti in jaz svobodna. Ljudstvo upanja je svobodno ljudstvo! V Očenašu prosimo: » Pridi tvoje kraljestvo« ( Mt 6,10) Naša prednost je začeti pospeševanje kraljestva, s tem da dovolimo Bogu, da ta razodene svojo Božjo podobo v nas. Postopek se je začel. Bog je prevzel pobudo z obnovitvijo naših odnosov z njim, sedaj pa si želi obnoviti tudi naše medsebojne odnose in naše skupnosti. Ko načrtujemo živeti sveto življenje, ne bomo držali koraka s svetom, ki nas obdaja. Kot romarji upanja bomo poskušali pokazati ,kaj pomeni-čeprav v svetu -ki se je uprl –ljubiti Gospoda našega Boga z vsem svojim srcem, z vso dušo, z vso pametjo, svojega bližnjega pa kakor samega sebe.
              Seveda si nas želi Satan obdržati proč od svetosti. Še naprej bo izrabljal okoliščine in ljudi da bi nam preprečil biti to,za kar smo bili načrtovani ( za večno življenje). Vse dokler živimo še na tem svetu, imamo svojo staro, grešno naravo, značaj. Vsak dan se moramo odločiti hraniti svojo novorojeno, Jezusu podobno naravo in stradati  staro grešno, Satanovo naravo. ( da bo umrla v nas in s tem greh v njej) To je trajen proces. Dobra novica je da je svetost veliko več kakor izpolnjevanje vrste pravil, kot je Jezus dosledno učil. Pri svetosti ne gre za en dogodek ,ampak za cel proces, gre za postopno rast. Gre za oblikovanje nove opredelitve zvestobe, novih Božjih načinov razmišljanja ,novih načinov delovanja, novih načinov pogleda na naše življenje in novih odnosov do bližnjih, do soljudi.
               Svetost ni enkratna zadeva. To je potek dozorevanja. Prav kakor je popoln cvet jablane in zatem popolnoma vsaka stopnja oblikovanja sadeža, tako lahko mi rastemo popolni v Jezusu. Za Izraelce  je bila izkušnja v puščavi učenje praktične svetosti v vseh najmanjših podrobnostih življenja v taboru; podobno se lahko vsak trenutek vsakega dne učimo praktične svetosti, ko živimo v Božji navzočnosti.

Gonilna moč svetosti

Nekateri ljudje razmišljajo da obstaja ločitev dela v krščanskem življenju: Jezus takoj plača, potem pa so oni sami odgovorni za vzdrževanje. Verujejo, da je Jezus umrl zanje, vendar razmišljajo da morajo po spreobrnitvi opravit svoj del z doseganjem določene stopnje popolnosti za nebesa. Zelo zmotno! Apostol Pavel ni razmišljal tako: » Kakor ste torej sprejeli Gospoda Jezusa Kristusa, v njem živite, ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri, kakor ste bili poučeni, polni zahvaljevanja«.  ( Kol 2, 6.7) Primerjalni veznik »kakor« pove, da se posvečujemo na isti način , na katerega smo bili rešeni. Bog je opravil zveličanje in Božji Duh bo opravil preobrazbo v našem srcu. Naš delež pri tem je, da smo pripravljeni  in da sodelujemo.
          Ali si že sprejel Jezusa za svojega Zveličarja? Potem si svoboden, tvoji grehi so oprani v Jezusovi krvi in si znova rojen-novorojen vJezusu Kristusu. Sedaj si svoboden biti to, za kar si bil ustvarjen! Ustvarjen si bil po Božji podobi, sedaj si svoboden odsevati to Jezusovo podobo. Ti in jaz sva postavljena da odsevava Božjo podobnost, podobnost Jezusu Kristusu.  Kako bi to bilo videti? » Božji ideal za Božje otroke je višji, kakor lahko sežejo človeške misli. Pobožnost-podobnost Bogu, je cilj ki naj bi ga dosegli«.  To je končni cilj ljudstva upanja. Začnimo delati na tem in prosimo Boga v molitvi ,da nas po Svetem Duhu vodi k temu cilju. Amen.
        


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: četrtek 10. marec 2011  

Ljudstvo, ki je vse izročilo Jezusu.

      Ob koncu devetnajstega stoletja so zdravniki še vedno zdravili bolnike z neznanstvenimi metodami. Tistim, ki so imeli vročico, so puščali kri. Kdor je imel težave s pljuči, so mu priporočali kajenje.  Ellen White je zapisala: » Neki znanki, ki je bolehala za astmo, je njen zdravnik svetoval ,naj kadi. Vrsto let je bila na videz goreča kristjanka, vendar je postala tako zasvojena s kajenjem,da je ko so jo spodbujali k temu, da pusti to nezdravo in uničujočo navado-to odločno zavrnila. Rekla je: » če bi pred mene postavili izbiro: da se moram odreči pipi ali izgubiti nebesa, bi rekla: Zbogom nebesa. Ne morem se ločiti od svoje pipe.« Ta ženska je samo ubesedila to, kar mnogi izražajo s svojimi dejanji« ( Ellen G. White Temperance str. 63)

Pomembnost izročitve

Božje ljudstvo upanja se je izročilo Jezusu. Kaj to pomeni? V samem središču zgodovine zveličanja je tema velikega boja med Kristusom in Satanom. Ta nam daje veliko širši vpogled.  
 Od dneva, ko sta bila Adam in Eva izgnana iz Edenskega-Rajskega vrta, so bila vsa Stvarnikova nadaljnja dejanja del Božjega načrta obnove človeštva. Ljubezen, ki nam jo je Jehova izkazal, nas spodbuja da se izročimo Božji modrosti in volji, ko gre za kakovost sedanjega življenja in upanja na večno življenje.
    Sveto pismo poroča, da je » v začetku…Bog ustvaril nebesa in zemljo« ( 1 Mz 1,1) Pravzaprav je vse nastalo po Jezusu-Besedi- »in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalo« ( Jn 1,3) Ko razumemo, da je Bog Jehova Stvarnik in Lastnik vsega, potem pravilno razumemo tudi našo nalogo, da smo mi samo oskrbniki  Božjih dobrin na tej zemlji. Tako imam kot predan kristjan cilj uporabiti vse vire, ki mi jih je dal Bog in trgovati z njimi do Jezusovega drugega prihoda ter pričakovati, da bom ustvaril korist njegovemu kraljestvu (največja korist pa je čim več ljudi za Jezusa.)

Voljni kot glina

Sporočilo prerokov je: »Poslušni bodo blagoslovljeni, tisti pa, ki ne poslušajo Boga, bodo trpeli«. Tu ni toliko govora o zveličanju,  kakor pa o kakovosti življenja, ko poslušamo Boga. Če bi bili vsi dovolj modri, da bi to dojeli, bi razumeli, da je Božja pot koristna predvsem za naše osebno dobro, ne le za napredek Božjega dela ali njegove cerkve.
 Beseda »izročitev« v Svetem pismu se ne uporablja pogosto, vendar je  zamisel tam vedno znova. Rečeno nam je naj ljubimo Gospoda iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti. ( Mt 22,37) Sveto pismo prav tako uporablja prispodobo lončarja in gline, da bi ponazorilo izročitev. ( Iz 64,8; Jer 18, 4-6) Če želimo, da iz našega življenja nastane kaj dobrega, se moramo izročiti nebeškemu Lončarju, Jezusu Kristusu.

Skriti zaklad

Matej v eni sami vrsti zajame samo bistvo hoje za Jezusom: » Nebeško  kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je odšel in prodal vse, kar je imel in kupil tisto njivo.« »( Mt 13,44)
           V starozaveznih časih je bila navada, da so bogati skrivali svoje zaklade v zemlji. Kraje in ropi so bili običajen del življenja. Povrhu so ob menjavi vladarjev bogati pogosto plačevali visoke davke. Izraelovi bojeviti sosedje so pogosto prihajali plenit pridelke in imetje. Vendar so na mesta ,kjer so skrili zaklad, pogosto pozabili ali pa je lastnik umrl ali pa je bil odpeljan v ječo.
               Povprečen dninar je obdeloval tujo zemljo. Med oranjem je odkril nekaj zakopanega. Lahko si predstavljate, da je ustavil vole in se spustil na kolena, da bi si to podrobneje ogledal. Z rokami je odkopal zemljo okoli predmeta in našel bogat zaklad. Hitro je dojel, da trenutni lastnik zemlje verjetno ne ve zanj. To ni nikogaršnji zaklad. Po zakonu pripada lastniku zemlje. Zaklad ga je očaral. Postal je predmet njegovih sanj, misli je samo nanj. Odločil se je kupiti polje neglede na to, koliko stane in je za nakup te zemlje dejansko porabil vse,kar je imel. Doživel je veliko spremembo življenjskih vrednot.  To imenujemo spreobrnitev. Njegovo življenje je zavzelo novo smer. Sedaj gleda z drugačnimi očmi.
          Mogoče je nekdo od njegove družine ali prijateljev menil, da se mu je zmešalo. Vendar je točno vedel, kaj počne. Za plačilo polja, ki je vsebovalo zaklad, je porabil vse svoje imetje. Od tega kar je imel prej   mu ni ostalo nič. Vendar je bila cena polja zanemarljiva, v primerjavi z vrednostjo, ki jo ima sedaj-vrednejši zaklad.
             Ta zaklad je Jezus in njegov načrt zveličanja. Vlaganje naših tuzemeljskih dobrin v Božje kraljestvo je stvar razmerja med stroški in koristmi. Seveda so stroški, vendar koristi zelo odtehtajo stroške.  Ni večjega veselja, kakor je veselje dajanja. Ključna beseda v tej vrsti je »veselje ». Od veselja nad njim« je šel in prodal vse kar je imel. Ta človek je bil očaran z veseljem.
 Kristusov namen v uporabi te ponazoritve« je sporočiti našemu umu vrednost duhovnih stvari. Da bi človek pridobil pozemske zaklade, je bil pripravljen marsikaj žrtvovati. Koliko več bi morali dati za neprecenljivi nebeški zaklad!« ( Ellen G. White That I may know Him str 58)
 
Ali je to res žrtev

Ali je kaj bolj vredno od nebes in večnega življenja? Rečeno nam je: » Jezus ne zahteva  od človeka nobene prave žrtve; vse kar naj bi mu  izročili je samo in edino to, brez česar nam bo bolje« ( Ellen g. White counsels of Stewardship str 300)
          Izročitev Jezusu in žrtev nista uganka. Sta življenjski slog-krščanski način življenja. Tukaj je preprost načrt delovanja: » Posvetite se Bogu zjutraj, naj bo vaša prva naloga. Vaša molitev naj se glasi: » Vzemi me o Gospod, da bom popolnoma tvoj. Vse svoje načte polagam pred tvoje noge. Uporabi me danes v svoji službi. Pomagaj mi in da bo vse moje delo opravljeno v Tebi! » Prepustite mu vse svoje načrte , da naj se po Božji  previdnosti izvršijo ali pa tudi ne« ( Ellen G. White Pot h krsitus str. 83)
          Tisti, ki so bili pripravljeni za nebesa po Jezusovi moči, imajo upanje na večno življenje. To se kaže na način kako ravnajo s številnimi blagoslovi, ki jim jih Jezus stalno daje. Njihova pot upanja je označena z uravnovešeno uporabo Božjih milostnih darov. ( Gal, 51,21-23)  Amen.
        


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: petek 11. marec 2011  

Ljudstvo, ki vztraja

Jezus je začetnik in dokončevalec naše vere.

 David Horton ve, kaj je vztrajnost. Leta 1991 je pretekel 3.505 kilometrov dolgo pot čez gorovje Apalači na vzhodu Združenih držav Amerike v rekordnem času-dvainpetdesetih dneh. Horton je vsak dan pretekel štiriinšestdeset kilometrov. Večina nas tega ne bi zdržala niti en dan. Toda tudi Horton se bori, da bi klub staranju ohranil vztrajnost. Šestdesetletnik je moral pred kratkim odstopiti na 781 kilometerskem teku, ko so njegove rame, roke in noge začele otekati.
      Medtem ko nam vejetno ne bi uspelo izenačiti Hortonovega tekaškega rekorda, mnogi  od nas vedo, kako izgubimo zdržljivost s staranjem. In leta niso edini sovražnik kakor atletska arena ni edini izziv vztrajnosti. Vsi vemo, kako težko je zdržati do konca. Bodisi da šivamo oblačilo ,orjemo njivo, pripravljamo doktorsko disertacijo ali pišemo poročilo, se pri koncu vedno utrudimo. Težko nam je zadržati stopnjo kakovosti in predanosti, s katero smo začeli.
          Stosedeminštirideset let adventisti pričakujemo Jezusovo skorajšnjo vrnitev. Kako lahko tako dolgo ohranimo naše navdušenje in predanost oznanjanju veselega sporočila, da bo Jezus vendarle zopet in kmalu prišel? Kako smo lahko ljudstvo, ki vztraja? Ena od značilnosti Božjega ljudstva zadnjega časa je ta, da ima stanovinost oziroma vztrajnost svetih ( Raz 14,12) Na njihovem potovanju bo njihova vera preizkušena , vendar bodo zdržali do konca. ( do Jezusove ponovne vrnitve)
          Heb 12,1 nas spominja, da nismo sami v teku vere: » Ker nas obdaja tako velik oblak prič-moških in žensk, katerih vera v Božje obljube lahko navdihne nas  danes.«
     Joy Chen izhaja iz tradicionalne kitajske družine, ki je cenila modrost. Njen oče in ded sta bila učenaka. Tudi sama je bila visoko izobražena in je cenila izobrazbo. V slovesnem govoru na njenem pogrebu je njen sin Tony spomnil, kako je svoje otroke in vnuke učila, naj visoko cenijo njihovo dediščino pet tisoč let stare  kitajske zgodovine. Želala si je, da bi družinska zgodovina navdihnila tudi njene otroke, da vztrajajo v svojem proučevanju te drugi izročijo naprej te vrednote, kar so se naučili.
     V Hebrejcem 1 odkrijemo, da se zgodovina naše Božje verske družine razteza čez šesttisoč let nazaj, vse do Edenskega vrta. Vsebuje junake kot so Abel, Enoh, Noe , Abraham, Izak ,Jakob in Mojzes ter prav tako tudi navadne moške in ženske, kakor so Rahaba, Gideon ali Barak. Njihov zgled vztrajne vere nas navdihuje vztrajno teči » v tekmi, ki nas čaka«. ( Heb 12,1) ( Tekma življenja po Božji stezi do večnega življenja)
              Toda kako so naši junaki verske družine dokončali svoj tek vere? Kako lahko mi končamo svoj tek vere in postanemo kakor oni, to je ljudstvo, ki vztraja? Heb 12,1.2 pravi, da krščanska zdržljivost prihaja iz odstranjanja greha in gledanja za Jezusom. Da bi tekli tek vere z  zdržljivostjo, moramo:
a.    odstraniti vsakršno oviro in greh ter b. gledati v Jezusa. » » Ker nas obdaja tako velik oblak prič, tudi mi odstranimo vsakršno oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, v začetnika in dovrševalca naše vere.
Atleti slečejo s sebe vso odvečno obleko, da bi zmanjšali svojo težo. Izogibajo se vsega kar bi jih lahko ovirali pri zmagi v teku. Vse kar nas duhovno ovira, bodisi da je dobro ali slabo, moramo odvreči če želimo  dokončati svoj tek vere.
                  Vsi predniki naše verske družine so morali za seboj pustiti kakor ovire tudi grehe, ki bi jih lahko ovirali. Noe ni nikoli prej videl dežja, toda Bog mu je rekel naj verjame v vesoljni potop. Abraham je zapustil enega najbolj razvitih mest tedanjega časa, Ur Kaldejski »ne da bi vedel, kam gre« ( Heb 11,8)
        Mojzes bi lahko postal faraon in bi ga častili kot boga-kralja, užival bi v največjem bogastvu in moči tedanjega časa, vendar si je »..raje..skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha. Zasramovanje zaradi Kristusa je imel za večje bogastvo, kakor pa vse zaklade Egipta. Gledal je namreč na povračilo«.  (Heb 11, 25.26)
          Mojzes je lahko pustil najboljše, kr je ta svet lahko ponudil, zato je gledal naprej v boljšo nagrado. Ista nagrada čaka nas, ko gledamo v Jezusa » začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto in je sedel na desnico Božjega prestola«. ( Heb 12,2)
           Takole postajamo vztrajno ljudstvo. Tekači poznajo nevarnosti, ki preti, če odvrneš pogled s cilja. V teku na 100 metrov je jamajški tekač Usian Bolt leta 2008 na olimpijskih igrah skoraj zgrešil svetovni rekord, ker je pogledal okrog in začel slaviti, še preden je pretekel ciljno črto. Le če so naše oči uprte v Jezusa, bodo stvari tega sveta izgubile svoj sijaj. Nove raziskave potrjujejo, da lahko puščanje ovir za sabo in gledanje v Jezusa fizično preoblikuje možgane. Leta 1998 so znanstveniki odkrili, da lahko odrasli človeški možgani razvijejo nove živčne celice. Očitno možgani spodbudijo rast celic, ki jih uporabljamo in odstranijo celice ki jih ne uporabljamo. Kot pravi dr. John J. Ratey: » Danes vem ,da so možgani prilagodljivi. To je prilagodljiv organ, ki se oblikuje z vnosom na podoben način, kakor se oblikujejo mišice z dviganjem uteži. Kolikor bolj možgane uporabljate, toliko močnejši in odpornejši postajajo.«
                To o čemer mislimo in kar delamo na vseh področjih svojega življenja, oblikuje naše možgane, bodisi v podobnosti Jezusa ali koga  drugega. Da bi zdržali v teku vere, moramo okrepiti svojo usmerjenost na Jezusa in oslabiti našo privlačnost, do zapeljivosti greha in ovir.
          Vendar ne mislite, da te spremembe povzroči naša izbira. List Hebrejcem pravi da je Jzus začetnik in dovrševalec naše vere. Ko pustimo ovire in grehe za seboj, ter gledamo v Jezusa, se s tem »značajsko, duhovno,.« spreminjamo v Jezusovo podobo. Jezusa prosimo, da bo On ponudnik, gibalo, gonilna sila naše vsebine življenja, od začetka do konca našega potovanja življenja in vere na tem svetu.
           Zakaj je Jezus začetnik in dokončevalec naše vere? On je tekač, čigar popolno življenje je naš zgled. Njegova smrt na križu in vstajenje jamčita naše zveličanje in večno življenje. Ker on sedi na desnici  Božjega prestola, ima vso moč vesolja, da nam pomaga končati naš tek.

           Čemu je Jezus naredil vse to za nas? Heb 12,.2 pravi: » Ker je za namenjeno mu veselje za nas pretrpel križ, ne meneč se za sramoto«. To veselje je bilo veselje da se bova ti in jaz srečala nekoč v nebesih z njim in z vsemi ki so verjeli v Kristusa.. Jezus je zdržal smrtni boj v vrtu Getsemani, bolečine trpinčenja, mučenja na križu, duševno trpljenje zaradi  ločitve od svojega nebeškega Očeta, ker se je vnaprej veselil da nas bo nekega dne z dobrodošlico sprejel doma, v nebesih, kajti tam je naš pravi, srečni, večni dom. Tu na zemlji smo le začasno, gosti, tujci, priseljenci, naša prava domovina pa je v nebesih.
        Heb 12,3 zaključuje: » pomislite vendar Nanj, ki je od grešnikov prenesel toliko nasprotovanja zoper sebe, da ne omagate, utrujeni v srcih«. To je bilo Štefanovo videnje Jezusa, ki mu je pomaglo zdržati in umreti z molitvijo na ustih, za tiste ki so ga kamnali ( Apd 7,55.56) Je pa tudi naše videnje Jezusa, ki nas bo okrepilo, da bomo tekli z zdržljivostjo tek življenja, ki nam je namenjen. Niti sama smrt nam ne more preprečiti dokončanja teka, ker je Jezus obljubil: » Bodi zvest do smrti in dam ti venec življenja« ( Raz 2,10) Hval ti dragi Jezus, da si nam z svoj »spravno daritvijo na križu«  zagotovil zmago nad grehom , zmago nad večno smrtjo in nam obljubil venec »večnega življenja« zato nam pomagaj vztrajati pri tem teku življenja, vodi nas po Svetem Duhu in hvala ti za vse to dragi Stvarnik, v Jezusovem imenu, amen.
      


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Molitveni teden: Sobota 12. marec 2011  

Sprejeti v ljubljenem

Razmišljanje o Pismu Efežanom 1, 1-6
Pavel, po Božji volji apostol Jezusa Kristusa, svetim, ki so v Efezu in zvestim v Kristusu Jezusu: milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa«. ( Ef 1,1.2.)
    »Milost vam«. Vse kar imamo dolgujemo Božji brezplačni milosti. Milost  Božje zaveze je potrdila našo posvojitev v Božjo družino. Zveličarjeva milost-Jezusova »spravna daritev« za nas na križu- je omogočila naš odkup in obnovo ter nas povzdignila na položaj Kristusovih dedičev. Bog nas ni ljubil zato, ker bi ga mi prvi ljubili, temveč nas je ljubil že » ko smo bili še grešniki« ( Rim 5,8) Kristus je umrl za nas in nam s tem omogočil odrešitev, zveličanje in večno življenje, za vse ki verujejo vanj. Čeprav smo si z neposlušnostjo zaslužili Božje nezadovoljstvo, jezo in obsodbo, ni pozabil na nas in nas prepustil, da se sami spopadamo z Božjim sovražnikom-Satanom. Nebeški angeli bojujejo naše bitke in če sodelujemo z njimi, smo lahko zmagovalci nad zlom, nad grehom, nad Satanom!

Milost za nevredne

Če ne bi padli v greh, nikoli ne bi spoznali besede »milost«. Bog Jehova ljubi brezgrešne angele, ki mu služijo in so poslušni vsem njegovim zapovedim; vendar jim ne nudi milosti ( ker je ne potrebujejo, ker niso nikoli grešili, padli v greh) Ta nebeška bitja ne vedo ničesar o milosti. Nikoli je niso potrebovala saj nikoli niso grešila. Milost je lastnost Boga, ki jo izkazuje nevrednim, grešnim človeškim bitjem. Mi sami je nismo iskali, poslana pa nam je bila, ker je Bog iskal nas.
     Jehova z  veseljem izkazuje to milost vsem, ki hrepenijo po njej, vendar ne zato,  ker smo si mi milost zaslužili, temveč ker smo skrajno nevredni. Prav naša potreba po milosti, jamči da bomo prejeli ta nezasluženi dar.
     »Mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa«. Izkušnja vsakega človeka priča o resničnosti svetopisemskih besed: » Krivičniki pa so kakor razburkano morje, ki se ne more umiriti.. Ni miru, govori moj Bog , za krivičnike.« ( Iz 57, 20.21). Greh je uničil naš mir. Dokler naš »jaz-ego« ni podrejen Božji volji, ne moremo najti miru. Samovoljne strasti srca ne more nadzirati nobena človeška moč. Tu smo nemočni, kakor so bili učenci, ki niso mogli obvladati besnečega viharja.

Milost osvobaja

Ampak ta, ki je umiril valove Galilejskega morja, lahko umiri tudi vsako dušo. Ne glede na to, kako silovit vihar je, bodo našli odrešitev tisti, ki se obrnejo k Jezusu s prošnjo: » Gospod ,reši nas«! Milost njega, ki pomiri dušo z Bogom, bo utišala tudi uničujoče človeške strasti, saj je v Jezusovi ljubezni človeško srce vedno mirno. » Vihar se je spremenil v tišino, valovi so utihnili. Tedaj se razvesele, da so se pomirili valovi in tako jih je peljal v zaželeno pristanišče«. ( Ps 107, 29.30) » Ker smo torej opravičeni po veri, imamo mir z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« ( Rim 5,1) » Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo počitek  in varnost na veke.« ( Iz 32,17)
    Kdor koli je pripravljen priznati greh  in odpreti svoje srce Kristusovi ljubezni, je deležen tega nebeškega miru. Ni druge osnove za mir kakor ta. Kristusova milost, sprejeta v naše srce, premaga vsako sovraštvo; ublaži razdore in napolnjuje našo dušo z ljubeznijo. Ta, ki je v miru z Bogom in svojim bližnjimi, ne more biti nesrečen. V njegovem srcu ne bo zavisti, ker tam ne domujejo zle zamisli in sovraštvo ne more obstajati. Srce ki je v skladnosti z Bogom, sodeluje z nebeškim mirom in širi svoj blagoslovljen vpliv povsod okrog sebe. Duh miru se bo spustil kakor rosa na srca, utrujena in trpeča zaradi posvetnih bojev.

Milost prinaša mir

Kristusovi sledilci so poslani v svet s sporočilom miru. Kdor koli s tihim in nezavednim vplivom svetega življenja razodeva Kristusovo ljubezen ter z besedami ali dejanji spodbuja druge k priznanju greha in vodi njihova srca k izročitvi Bogu, je mirotvorec.
    »Blagor tistim ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« ( Mt 5,9) Duh miru je dokaz njihove povezanosti z  nebesi. Obdaja jih blagodejno Kristusovo ozračje. Vonjava življenja in ljubkost njihovega značaja razodevata svetu dejstvo, da so Božji otroci. Ljudje spoznavajo ,da so bili z Jezusom. » Vsak kdor ljubi, je rojen iz Boga« ( 1 Jn 4,7)
 » Če kdo nima Kristusovega duha, ni njegov«. ( Rim 8,9)
» Kajti katere koli vodi božji Duh, ti so Božji sinovi« ( Rim 8,14)
         » Hvaljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa« nadaljuje apostol, » ki nas je v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom iz nebes« ( Ef 1,3)
Kaj bi še lahko prosili, česar nismo dobili s tem, milostnim in obilnim darilom? Po Kristusovi zaslugi smo blagoslovljeni z vsemi duhovnimi  blagoslovi v nebeških prostorih. Naša prednost je približati se Bogu in vdihovati ozračje njegove navzočnosti. Če bomo še naprej v tesni zvezi  z navadnimi, cenenimi, čutnimi stvarmi tega sveta, bo Satan med Boga Jehova in med nas vrinil svojo senco, tako, da ne bomo opazili blaženosti Božjih obljub in zagotovil, ter bomo postali nezmožni doseči visoka duhovna merila. Mir ,svobodo, pogum in moč nam bo prineslo le vztrajanje v  Kristusovi navzočnosti.

Milost za svetost

»Kakor nas je izvolil v njem še pred ustanovitvijo sveta, da bomo sveti in brezmadežni pred Njegovim obličjem v ljubezni«. ( ef 1,4 ) Tega ni mogoče napačno razmeti, razen če gre za namerno slepoto. Pred njim moramo biti sveti in brez madeža v ljubezni. Pogoj za sprejem večje milosti je, da se izboljšujemo v skladnosti z Božjo lučjo, ki jo že imamo. Če želimo najti, moramo neprestano iskati; če želimo prejeti, moramo  prosti; če želimo da se nam vrata odpro, moramo trkati.
           » Ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v Resnico postanete prvina odrešenja«. ( 2 Tes 2,13) V tem besedilu se razodevata dva dejavnika, ki vodita do moči v zveličanju človeka- Božanski vpliv in močna, živa vera teh, ki sledijo Kristusu. S posvetitvijo z Duhom in verovanjem v resnico postajamo Božji sodelavci. Bog čaka na sodelovanje svoje cerkve. Ne načrtuje dodatnih novih prvin učinkovitosti svoje Besede; svoje veliko delo je opravil s tem, da nam je dal svojo navdihnjeno Besedo-Sveto Pismo. Jezusova kri, Sveti Duh in Božja beseda- vse to nam je dano, vse to nam je na voljo. Vsi ti nebeški darovi so pred nami in od nas je odvisno ali se bomo oprijeli teh obljub, ki jih je dal Bog in postali njegovi zvesti sledilci, sodelavci.
     Posvetitev ni delo samo za en dan, za eno leto, temveč za vse življenje. Posvetitev-ko se v svetosti spreminjamo v Jezusovo podobo- to ni enkraten dogodek, ampak je proces, ki traja dokler živimo. Boj za premagovanje samega sebe, svoje grešnosti, za svetost nebes, je boj ki traja vse življenje. Brez stalnih prizadevanj in neprestane dejavnosti ne bo napredovanja v duhovnem življenju in ne bomo mogli dobiti zmagovalne krone večnega življenja.
          Pavlova  posvetitev je bila sad stalnega boja s seboj. Rekel  je:
» Dan za dnem umiram« ( 1 Kor 15,31) Njegova volja in njegove mesene želje so se vsak dan spopadale z dolžnostjo in z Božjo voljo. Namesto da bi sledil svojim nagibom, je delal Božjo voljo, ne glede na to, koliko je ta križala njegovo lastno, grešno, padlo, meseno naravo.

Bog nas vodi do svetosti

Bog vodi svoje ljudstvo korakoma, postopoma. Krščansko življenje je boj in napredovanje. V tem boju ni umikov; napor mora biti stalen in vztrajen. S stalnim prizadevanjem ohranjamo zmago nad Satanovimi skušnjavami. Kristjan mora popolnost iskati z neustavljivo voljo in jo ohranjati z odločno usmerjenostjo na vzvišeni Božji cilj.
         Krščanstvo je veščina, ki jo je treba obvladati-veščina ki je toliko  globlja, širša ,višja od vsake človeške veščine, kakor so nebesa višje od zemlje. Um se mora pokoriti, vzgojiti in izobraziti ker moramo služiti Bogu na načine, ki niso v skladnosti z našo prirojeno nagnjenostjo. V vsakem človeku obstajajo podedovana in prirojena nagnjenja k zlu, k grehu, k brezbožnosti, ki jih moramo premagati v sebi. Naše srce mora postati stanovitno, vztrajno,  Bogu zvesto! Privzgojiti si moramo Božje navade,  razmišljanja, ki nam bodo omogočile upreti se skušnjavi. Božji otroci bodo zapečatili svojo usodo z življenjem svetega prizadevanja in določne vdanosti k pravičnosti.

Sprejeti v Kristusu

Bog nas je »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohoten sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem« ( Ef 1,5.6)
         Besede, ki so bile izgovorjene Jezusu na Jordanu, zajemajo celotno človeštvo. Bog mu je spregovoril kot našem predstavniku.  Kljub vsem našim grehom in slabostim vendarle nismo zavrženi kot brezvredna bitja. Po milosti nas je Jehova »obdaril v« Ljubljenem-Sinu Jezusu Kristusu«. Slava, ki je počivala na Kristusu, je jamstvo Božje ljubezni do nas. Govori nam o moči molitve- kako lahko človeški glas doseže Božje uho in kako so lahko naše prošnje prijazno sprejete v nebeških dvorih. Zaradi greha je bila zemlja odrezana od nebes in odtujena od nebeške skupnosti. Vendar jo je Jezus zopet povezal s področjem nebeške slave. Njegoa ljubezen je obdala ljudi in hkrati segla do nebes.
 Luč ki je zasvetila na glavo našega Zveličarja, bo posvetila tudi na nas, ko bomo molili za pomoč , da se upremo skušnjavi. Glas, ki je spregovoril Jezusu, govori vsem verujočim: » Ta je moj sin ljubljeni, ki je po moji volji (ki sem ga zelo  vesel) « ( Mt 3,17; 17,5)


Z Njim, podobni Njemu

Ljubljeni, sedaj smo Božji otroci, a ni se še pokazalo, kaj bomo. Vemo pa, da bomo, ko se prikaže On-Jezus, podobni njemu, ker ga bomo videli, kakor je« ( Jn 3,2) Naš Zveličar je odprl pot, tako da lahko imajo tudi najbolj grešni, tudi najbolj potrebni milosti, tudi najbolj potlačeni in najbolj zaničevani, samo in edino po Jezusu Kristusu, pot in dostop k nebeškemu Očetu. Vsi lahko imajo dom v prebivališčih, ki jih je odšel Jezus pripravit v nebesa. » To govori Sveti ,Resnični, On, ki ima Davidov ključ: če odpre, ne bo nihče zaprl, če pa zapre, ne bo nihče odprl..glej pred tabo sem na stežaj odprl vrata, (nebeška vrata),..ki jih nihče ne bo mogel zapreti« ( Raz 3,7.8.) ( Vir The advent REview and Sabath Herald 15.10 1908)

P.S.:
Spoštovani moji,

S tem poglavjem se končuje Molitveni teden 2011 za odrasle.
Prebirajmo to Božjo besedo, naj živi v naših srcih, naj nam preobraža um, naj nas posvečuje, naj nas spreminja v Božjo podobo, da bi ob skorajšnjem drugem Jezusovem prihodu, bili pripravljeni, da bomo po Božji milosti odrešeni, zveličani, deležni večnega življenja in skupaj z Jezusom vzeti v nebesa, kjer bomo živeli z ostalimi zveličanimi, odrešenimi.
Vodi nas po Svetem Duhu dragi nebeški Oče, da bi pripravili naša srca v ponižnosti, v Resnici, v ljubezni in milosti in naj vse  te Božje lastnosti in Sadove Svetega Suha izkazujemo, delimo tudi vsem bližnjim , vsem ljudem. To te prosim dragi Nebeški oče, v Jezusovem imenu, amen.


Ta teden ki je pred nami, pa sledi MOLITVENI TEDEN za Mlade z Naslovom: OTROCI Upanja.
Seveda, je zelo priporočljivo, zaželjeno in zveličavno, da ga prebiramo vsi, ki smo, če že ne mladi po letih, pa smo ostali mladi »po srcu«. Amen.
Prva lekcija pride že danes zvečer: Naslov:
Živeti na Božji način, medtem ko čakamo. Prva Sobota: Domotožje
            


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

MOLITVENI TEDEN za Mlade  z Naslovom: OTROCI Upanja.

Prva Sobota: Domotožje

Zlata vrsta:
 »Odhajam, da vam pripravim prostor?  Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.«  (Janez 14, 23.)

Priprava:
Pomagaj starejšim otokom na globusu ali na zemljevidu najti Sudan in Ugando. Ljudje v teh državah so živeli v stalni vojni nevarnosti. Zato so potrebovali nekaj, kar  jim bo vlilo novo upanje. Kaj ti lahko vlije upanje:
- ko si bolan več dni?
- ko ti je naročeno, da pospraviš zelo razmetano sobo?
- ko si bil poreden in boš za to kaznovan?

Zgodba:
     Samuela so zbudili zvoki oddaljenega streljanja. Oprl se je na en komolec in pogledal, da bi videl ,kaj se dogaja v njegovi vasi. Ravno v trenutku, ko je mislil zavpiti, mu je njegov brat Daniel z roko pokril usta. » Pst!« ga je opozoril in mu pokazal naj ostane sklonjen in mu sledi.
          Ko sta se splazila po vlažni zemlji, se je Samuel spomnil dogodkov, ki so se bili zgodili tisti dan. Moški iz sosednje  vasi na jugu Sudana so pribežali v njihovo vas z novico, da so jih napadli uporni vojaki, pri čemer so veliko ljudi pobili.
     Opozorili so jih: » Zbežite čimprej, preden se kaj takega zgodi tukaj«.
     Samuelov oče je odšel z drugim moškimi. Premotilli naj bi vojake in jih zadržali stran od vasi, da bi njihove družine lahk pobegnile na varno. Naročil jim je:
 » Ne povzročajte hrupa in ostanite skupaj v visoki travi. Krenite proti begunskemu taborišču, ki je takoj za mejo v Ugandi.«
        Ko je Samuel sledil svoji materi in bratu po visoki travi, je bil tako prestrašen, da  bi najraje zajokal. Vendar si ni upal. Saj je bil star že devet let in ni bil več cmera. Poleg tega je oče njega in brata zaprosil, naj bosta opora mami in sestri.
          Da bi si Samuel vlil pogum, se je skušal spomniti očetovih zadnjih besed:
 » Kmalu bom prišel in vas poiskal. Zgradili si bomo nov dom, kjer bomo lahko živeli v miru.« Vedel je, da mora zaupati svojemu očetu in ravnati po njegovih navodilih, če želi ostati nepoškodovan. Tako je misel na novi dom, kjer bodo skupaj z očetom, pomagala da je zadrževal solze in mu dajala novo upanje.
( Opomba avtorja: Ta zgodba je resnična.  v Sudanu muslimanski sever hodi pobijat krščanski jug. Upamo da bo se sedaj bolje, saj so pred dnevi imeli referendum, da se Južni Sudan, krščansko prebivalstvo osamosvoji in postane svoja država, ki bo živela v miru. Za odcepitev od Sudana in osamosvojitev je glasovalo več kot 80% ljudi.)

Nauk
Jezus in njegovi učenci so postali zelo pristni prijatelji. Dvanajsterica je verovala, da je Jezus obljubljeni Mesija, ki bo vladal Izraelu in prinesel mir vsemu svetu. Toda  sedaj ob prazniku pashe (naša velika noč) ki naj bi bil praznik veselja, so bili učenci žalstni in prestrašeni. Namesto, da bi Jezus predstavil načrte, kako bo vzpostavil svoje kraljestvo, je govoril o tem, da ga bodo oblastniki ujeli in usmrtili. To je bilo grozno.
     Vendar jih je Jezus zapustil z zelo pomembno obljubo. » Grem vam pripravljat prostor. In ko odidem in vam pripravim prostor , pridem zopet in vas vzamem k sebi ,da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.«
         Ko spoznamo in ljubimo Jezusa ne bomo mogli drugače, kakor da se veselimo  njegove vrnitve in jo željno pričakujemo. Včasih mogoče postanemo nepotrpežljivi in se sprašujemo: »Zakaj traja tako dolgo?« Vendar smo lahko prepričani, da se bo Jezus vrnil po nas. Obljubo o Jezusovi vrnitvi, da bo prišel po nas in nas vzel s s sabo v nebesa, imenujemo »blaženo upanje«.

Uporaba:
Tudi mi smo- kakor Jezusovi učenci in Samuel v naši zgodbi-brezdomci. Ta svet ni naš dom. Naš pravi dom je pri Jezusu, v nebesih! On se bo vrnil, da bi nas vzel skupaj z našimi družinskimi člani v svoj nebeški dom. Čeprav so sedaj na naši poti težave, smo lahko veseli v pričakovanju nebes in večnega življenja. Jezus nam vliva gotovost in upanje.

Pogovor
1.    Preberi Janez 14,1-3. Jezus tu pravi, naj najdemo dve stvari, da bi se lažje spoprijeli s težavami in našli upanje. Kateri dve?
2.    Katere obljube nam daje Jezus v tretji vrsti?
3.     Kako imenujemo Jezusovo obljubo, da se bo vrnil in nas vzel s seboj v nebesa?  

Dejavnost
Prelepite daljšo steno s papirjem. Prosite otroke, naj izrazijo z besedami in v sliki, kako si predstavljajo Jezusov ponovni prihod, ko bo prišel po svoje ljudstvo, da nas vzame k sebi domov, v nebesa.

P.S.: Starši preberite to Duhovno misel otrokom, mladim. Pogovarjajte se z njimi o tem, kako srečni smo lahko, ker živimo v miru. Pogovarjajte s z njimi, glede obljube da Jezus zopet pride in da ga moramo pripravljeni dočakati. Vsi ki želimo z njim v nebesa. Pripravljeni dočakati pomeni, da mora v naših srcih, pa tudi v naših mislih, besedah in dejanjih prevladovati, prebivati  mir, ljubezen,spoštovanje, milost,sreča, radost, sočutje, potrpežljivost, vljudnost,….do vseh soljudi in do vsakogar, tudi do teh, ki so z nami sicer neprijazni.
Pomagaj nam pri tem, vodi nas po Svetem Duhu, zalivaj zrna vere, radosti, miru, ljubezni, sočutja,…v naših srcih, da  bi te pripravljeni dočakali, ko drugič, zopet prideš po nas, da nas vzameš s sabo v nebesa in hvala ti za vse to dragi nebeški Oče, v Jezusovem imenu, amen.

P.S.: Še pesem za vas.
 http://www.youtube.com/watch?v=HEY5sR8zQy4  ♬♪ I Am a Child of God ♫♭

1.    Jn 1,12

     Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime

2.    Rim 8,16

     Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.

3.    Flp 2,15

     da boste neoporečni in nepokvarjeni, brezgrajni Božji otroci sredi sprijenega in pokvarjenega rodu, med katerim žarite na svetu kakor zvezde.

4.    1 Jn 3,1

     Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega.

5.    1 Jn 3,2

     Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je,


http://www.biblija.net/biblija.cgi?q=bo%9Eji+otroci&step=20&qall=0&qids=ffffffffffffffffffffff7&idq=14&id13=1&pos=1&set=2&l=sl&q1=1
            


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

NEDELJA

Ko se tvoj čoln potaplja
 
Zlata vrsta:
»Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.«                        ( Rimljanom 15,13)

Priprava:
Preberite zlato vrsto skupaj in zapojte kakšno hvalnico. Prosite dva prostovoljca, naj molita.

Zgodba
Kely in Justin sta se dolgočasila v svoji sobi, ker je zunaj deževalo.
      »Ne maram dežja« je dejal Justin. » Že več dni zapored samo dežuje«.  »Veš« je odgovorila Kelly, mogoče pa kdo potrebuje dež bolj kakor si midva želiva suho vreme«.
        »Ampak vseeno ne maram tega dežja« je rekel Justin. » Vse preveč ga je bilo in toliko dni«.
      Bliski in strele razsvetljujejo nebo. Močan tresk groma je povzročil, da je Scooter, njun maček prestrašeno poskočil. Zaradi Kellyjinega in Justinovega prestrašenega vreščanja je pritekla v sobo tudi njuna mama.
 Vprašala je : »Zakaj pa se bojita? V hiši sta na varnem. Poleg tega sva tu tudi midva z očetom, da paziva na vaju«. Kelly in Justin sta poskušala pojasniti, da jima ni všeč to dolgotrajno deževje.
Mama je ogovorila: »Nikar ne dopustita, da vama dež pokvari dan. Ali se spomnita tistega dežja, ko smo se na taborjenju stisnili skupaj  v šotoru in si pripovedovali zgodbe, jedli pokovko (kokice) in igrali Enko? Lahko si postavita šotor v svoji igralnici jaz pa vama bom  medtem pripravila pokovko. Spomnita se katere igre se bomo igrali.«
          Pozneje ko se je vsa družina sproščala skupaj, je oče usmeril njihove misli na Jezusa in njegove tesne prijatelje.

Nauk
Učenci so pogosto videli Jezusa delati čudeže in ko jim je govoril o ljubezni in skrbi njihovega nebeškega Očeta, so bila njihova srca napolnjena z veseljem. Vendar pa-podobno kakor pri Kelly in Justinu- nekega dne je vihar prestrašil učence.
           Ves dan so opazovali kako je Jezus zdravil bolne. Ker je bil Jezus utrujen od celodnevne pomoči ljudem, si je želel oditi na miren kraj, kjer bo lahko sam z učenci. . Prosil jih je, naj ga v ladji, v čolnu prepeljejo čez Galilejsko jezero. Kmalu je zaspal.
         Vendar je nenadoma nastal vihar in prestrašil te može, sicer izkušene mornarje, ribiče. Ladja se je hitro polnila z vodo in je bila tik pred tem da potone. Jezus bi morda prespal vse to, če ne bi učenci začeli prestrašeni vpiti: » Gospod reši nas! Potapljamo se! » ( Mt 8,25)
         Jezusa ni zajela panika. Vprašal je: » kaj se bojite maloverni?« Zatem je vstal in ukazal vetru in valovom naj se umirijo. Površina jezera je takoj postala popolnoma mirna ( Mt 8,26). Učenci so bili na varnem,ker je bil Jezus z njimi.
 Tudi mi smo danes lahko varni v njem, če ga poznamo in povabimo, da živi  v nas, v našem srcu. Če imamo Jezusa vedno ob sebi, imamo stalno veselje in mir, ne glede na to, kakšni viharji divjajo v nas in okrog nas.

Uporaba:
Neka modra misel nam  lahko pomaga v viharjih: » Ne govori Bogu kako velik je vihar, v katerem si se znašel; povej rajši viharju kako velik je tvoj Bog Jehova« ! Pripovedovanje godb o Božji moči in skrbi za nas nam daje pogum. Prosite otroke naj povedo kakšno zgodbo o času, ko so se najbolj bali in kako je Bog odstranil njihov strah. Začnete lahko tako, da najprej poveste svojo izkušnjo.

Pogovor
Vsi skupaj povejte na pamet Rimljanom 15,13  Kako to besedilo odgovarja na naslednja vprašanja:?
1.    Kako smo lahko srečni in mirni, kljub mogočni in zastrašujoči nevihti?
2.    zakaj se učencem ni bilo treba bati v viharju
3.    česa se boš spomnil, če boš kdaj prestrašen ali žalosten?

Dejavnost
Otroci naj izdelajo zaznamne knjižne kartončke, na katerih naj bodo zapisane besede današnje zlate vrste. Naj jih ohranijo kot opomnik na veselje in mir ki ga imamo v Jezusu.  Amen
        


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

PONEDELJEK  Zaupanje v Božje obljube

Zlata vrsta:
Kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje. ( Rimljanom 15,4)

Priprava:
Otroci naj imenujejo ljudi, ki jim lahko najbolj zaupajo. Napravite seznam ne več kakor petih ljudi. Na primer: Učitelji, starši, policija in podobno. Preberite vasko ime posebej, da bodo otroci glasovali za tega, ki mu najbolj zaupajo.

Zgodba
Bil  je sobotni večer pri Bartlettovih doma. Mati je povabila celoti klub stezosledcev iz cerkve k njim domov. Po večerji so vsi otroci moral oditi v sosednji prostor skupaj z gospodom OConnerjem.
» Poslušajte« jim  je naročil »Ko boste zaslišali trkanje, bo stopil eden nazaj v dnevno sobo in bo deležen »letalskega poleta«.
      Po kratkem času so otroci slišali trkanje, vendar nihče ni želel iti prvi. Končno je Sylvia Barlett privolila, da gre.
      » Ta deska na tleh bo tvoje letalo« je pojasnila mama.  » Stopi nanjo in se pripravi« Ko je Sylvia stopila na desko, ji je mati prevezala oči, da ni nič videla. . Nenadoma se je Sylvia počutila nestabilna.
 » Ne skrbi« jo je miril oče. » Položi svojo roko nam mojo glavo. Ali si pripravljena«? Ker jebil njen oče ob njej je Sylvia prikimala. Čutila je kako se počasi dviga od tal. Deska pod njenimi nogami se je precej tresla in začela je izgubljati stik z njenim očetom. » To pa mora biti visoko si je mislila«
      » Pazi, da se ne udariš v strop jo je opozorila mati. Sylvia se je z glavo zaletela v nekaj trdega prav v trenutku, ko ji je mama zavpila: » Skoči Sylvia, skoči,. Ujela te bom«. Sylviji je zaledenela kri. Strop je tako visoko in s takšne višine ni varno skočiti » Zaupaj mi, ji je zavpil oče. » Lahko skočiš« Po daljšem premoru je Sylvia skočila. Še isti trenutek je stala na tleh. Ves ta čas ni bila višje od tal kakor za dober pedenj. Starši so z majanjem deske naredili, da je imela občutek višine, povrhu pa se je njen oče pripognil, ko se ga je držala za glavo, gospa OConor pa je držala knjigo tik nad Sylvijino glavo.
 Drugim otrokom  je bilo še težje skočiti kakor Sylviji. Še najtežje je skočil gospod OCoonnor.« Ste znoreli je zavpil. » lahko bi si zlomil vrat«. Ko so pozneje razmišljali o »letalskem poletu« so se vsi strinjali: Zaupati je resnično težko. Sylvija pa si je mislila ,da njej vendarle ni bilo tako težko ker je vedela, da svojim staršem lahko zaupa.

Nauk
Ali si lahko  predstavljate, da ste Sadrah, Mesah in Abednego ( Daniel 3)? Bili so ujetniki v tuji državi, v Babilonu, sužnji kralja tiste države in dolžni spolnjevati njihove poganske zakone. Vednar ko se je tisti kralj odločil zgraditi svojo zlato podobo in zahteval da se ji vsi klanjajo, jo častijo po božje, so ti trije hebrejski mladeniči vedeli ,da tega ne smejo storiti. Prav tako so vedeli, da se bodo zaradi tega znašli v hudih  težavah, če jih bodo prijavili, zatožili. Vseeno so se odločili zaupati Bogu Jehovu.
     Kralju so rekli: Naš Bog nas bo rešil. In četudi nas ne reši, ne moremo poklekniti pred tvojim kipom in te častiti po božje«.
          Ko je bila zanje pripravljena razbeljena peč, je bilo vse kar so lahko naredili, zaupati Božji volji da jih bo Bog rešil . To je bilo vse kar so potrebovali. In Bog Jehova, ljubeči nebeški Oče, jih je resnično rešil iz razbeljene ognjene peči, v katero so bili vrženi.

Uporaba

Stara zaveza je polna svetopisemskih obljub ki so jih ti trije prijatelji poznali in jim zaupali. Preverimo svoje poznavanje Božje besede in jih skupaj najdimo.  ( Otroci naj se razdelijo v pare- tisti ki znajo  brati s tistimi ki ne znajo  brati, če pa imate vse ki berejo, naj se razporedijo tako ,da bodo skupine približno enako sposobne. Ko boste naročili:« Izvlecite svoj meč« naj učenci dvignejo svoja Sveta pisma in počakajo na vaš znak, da najdejo eno od besedil s spodnjega seznama. Prvi otrok ki najde besedilo, naj vstane in ga glasno prebere. Ponovite to za vsako besedilo posebej.)
  !. Samuelova 14,6 ( zadnji del) Psalm 71,5; Psalm 118,6.7; Pregovori 3,26; Jeremija 17.7

Pogovor
1.    Preberite Rimljanom 15,4. Ali se strinjate s tem besedilom po tem, ko ste prebrali besedila v igri z meči?
2.    katero besedilo iz vaje z meči ti daje upanje?

Zaključek:
 William Booth, ustanovitelj Vojske Rešitve ( Salvation Army) je začel to krščansko gibanje da bi vlil upanje najbolj potrebnim v Londonu. Svojej poslanstvo je začel brez denarja in brez pričakovanja zaslužka. Ljudje za katere je delal so bili najbolj revni med ubogimi. Bog je blagoslovil njegovo poslanstvo ki ga danes poznajo povsod po svetu.
    Na smrtni postelji je William Booth pustil sporočilo ki daje upanje vsem nam: Božje obljube..so zanesljive..resnične..samo če veruješ« Da, resnično lahko zaupamo Božjim obljubam. Amen.
          


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

TOREK
Vodi nas Sveti Duh

Zlata vrsta:
Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Dejanja apostolov 1,8

Priprava:
Sveto pismo pravi da nam Bog- ko smo enkrat zveličani- daje moč da pričamo o njegovi ljubezni tudi drugim. Napravite seznam vseh možnih načinov na katere lahko ljudi seznanimo o Jezusovi ljubezni in o njegovi skorajšnji ponovni vrnitvi.

Zgodba:
Štiriletna Mariana je prišla v radijski studio skupaj s svojim starši po kosilu. Ko so vstopili se je njena mati sklonila, da bi pobrala prispelo pošto. Ko jo je prebirala je rekla: » Glej Mariana, vse te pošiljke so danes naslovljene nate.!«
     Mariana se je začudila: » Ali res? Kdo pa mi piše?«
     Ko je bila Mariana stara 3 leta je postala najmlajša radijska govornica za Adventistični svetovni radio. Mariana in njeni starši oddajajo evangelij ljudem v Venezueli v španščini.
        » Povej mi kaj piše v pismih« je prosila Mariana. Mama je začela:
 » Tole je iz vrtca v našem kraju Puerto Ordaz. Pravijo, da vsak dan poslušajo Otroško uro. Vzgojiteljica piše: » Radi te poslušamo, ko govoriš o Jezusovi ljubezni. Otroci te z nestrpnostjo pričakujejo vsak dan.«
      Vidiš Mariana« je dodal očka, »Sveti Duh nas lahko uporabi, ne glede na to, koliko smo stari.«

Nauk:
Ali ste vedeli, da ni nujno biti odrasel, da bi lahko govoril o Božji ljubezni drugim? Ali se spomnite zgodbe od Samuelu ( 1 Samuelova 3) Bil je velik Božji prerok. Samuel ni čakal, da bi odrastel in začel služiti Bogu. Delal je v templju že kot deček. Neko noč, ko je spal v templju, ga je Bog Jehova poklical.
    Ali ste že slišali zgodbo o Naamanu? Bil je velik poveljnik v vojski, ki se je borila proti Izraelcem. Vendar je zbolel za gobavostjo, ki je strašna bolezen. Oboleli so morali živeti sami, ločeni od vseh drugih, da se ne bi okužil še kdo. Ko so se nekoč njegovi vojaki bojevali z Izraelci, so zajeli  tudi majhno deklico, da je postala služkinja Naamanovi ženi. Ne vemo niti kako je bilo deklici ime, toda ko je izvedela kako hudo bolan je Naaman, je povedala njegovi ženi, naj gospodar odide k preroku Elizeju, da bo molil k Bogu za njegovo ozdravitev. Naaman je  odpotoval v Izrael obiskat Elizeja. Ker je poslušal deklico, ki je služila pri njem in izpolnil prerokova navodila, ga je Bog ozdravil.

Uporaba
Pomagati drugim zvedeti za Božjo ljubezen ne pomeni samo, da lahko govoriš o tem po radiu. Neka deklica z imenom Donna je vzela svoje Sveto pismo s slikami in odšla v dom za ostarele, kjer je delal njen očka. Po pouku je prihajala  v skupinsko sobo kjer je starejšim pripovedovala zgodbe o Božji ljubezni. Bog je spregovoril njihovim srcem po Donni.

Pogovor
1.    Ali lahko imenuješ tri ljudi ki so ti pomagali izvedeti kaj več o Bogu? Kako so to naredili?
2.    Ali se lahko spomniš koga, ki ga poznaš in bi moral izvedeti za Boga? Kako mu lahko pomagaš?
3.    Preberi Dejanja apostolov 1,8. Kaj pomeni biti priča za Boga? Čigavo pomoč bi morali iskati preden spregovorimo drugim o Bogu?

Dejavnost
Spomnite se koga v svoji cerkvi, ki je bolan ali živi sam. Otroci naj naredijo razglednice. Da bodo razveselili to osebo. Potem pa se dogovorite ali jih boste odnesli skupaj ali pa jih boste poslali po pošti
            


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

SREDA  
Odločeni za Boga

Zlata vrsta
 Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno »          ( 2 Petrov list  3,11)

Priprava
Pokažite na zemljevidu ali na globusu državo Vietnam. Otroci naj vedo, da ima Bog povsod po svetu otroke, ki mu želijo ugajati in bi bili radi pripravljeni, ko se bo Jezus kmalu ponovno vrnil.

Zgodba
Nho je bi star dvanajst let
 Skupaj s svojimi starši, ki so bili kristjani je živel v mestu Ho Ši Minh. Čeprav Vietnam ni krščanska država, je Nho odraščal v učenju o Jezusovi ljubezni. Kmalu je sprejel Jezusa za svojega zveličarja. Željno je proučil vse kar je lahko, o Božji besedi, prav tako pa si je želel zvesto služiti Bogu.
           Nekega dne se je Nho igral z družinskim radiem in tako našel kratkovalovno postajo, ki je ni še nikoli poslušal. Tam so podrobno razčlenjevali svetopisemska besedila in pojasnjevali resnice, ki jih uči Sveto pismo.
      Nhoa je začelo zanimati in je odtlej redno poslušal to oddajo. Menil je da je precej  dober učenec Božje besede. Užival je v  izpolnjevanju nedeljskih naukov in branju svetopisemskih besedil. Nekoč pa so po radiu govorili o nečem drugem, o čemer še nikoli prej ni slišal.
     Ko je bilo konec oddaje je Nho odšel naravnost v kuhinjo, kjer je njegova mama nekaj delala. Vprašal jo je: » Mama si že kdaj slišala, da si Bog želi, da bi ljudje posvečeval sedmi dan- soboto in ne nedelje, prvega dne v tednu?«
 » Ne ,nikoli » je odvrnila mama. » toda zakaj skrbiš o dnevu? Zveličani smo po tem kar je Jezus naredil za nas in ne po tem kar naredimo mi. Če pa  je Sobotni  dan češčenja Jezusu res pomemben, potem moramo seveda paziti na to, da ga bomo tudi mi posvečevali, si naredili za svetega!  Jezusa namreč  ljubimo in mu želimo v vsem ugoditi. Vendar ne pozabi sin, da se ne zveličujemo s svojimi pravičnimi deli, ampak le po spravni daritvi Jezusa Krsitusa za nas na križu! Jezus je edini, ki nas zveličuje. Potem se krščanstvo loči od budizma, hinduizma ali katere koli druge vere.«
     » Da, vendar ali ne bi morali rasti v zveličanju? In ali ne bi morali tudi delati tako, kakor vse bolj spoznavamo Božjo voljo«? je spraševal Nho. » In kako to, da o tem še nikoli nismo nič slišali v naši cerkvi?« » Ne vem Nho« je odvrnila mati. » V Svetem pismu lahko poiščeva skupaj te vrste ki jih je svetopisemski učitelj na radiu omenil v podporo svojemu učenju o soboti? Lahko moliva in prosiva Boga Jehova, da nam pokaže kaj naj naredimo.«

Nauk
Ko je bil Jezus na zemlji, je imel rad majhne otroke. Veliko pomembnih verskih voditeljev v takratnem času si ni vzelo časa zanje. Zato so jih učenci poskušali odgnati ko so matere pripeljale svoje otroke k Jezusu, da bi ga videli. Toda ko je Jezus nekoč to opazil, je rekel učencem, apostolom: » Pustite otroke, naj prihajajo k meni in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor ta otrok, nikakor ne pride vanj«. ( Marko 10,14.15)
        Zatem je bogati mladenič, ki je to videl, padel k Jezusovim nogam in ga vprašal, kako lahko dobi večno življenje. Jezus mu je povedal naj izpolnjuje zapovedi. Vendar mu je mladenič odgovoril, da to počne že od otroštva. Jezus je vedel da je to res in je začutil naklonjenost do njega. Rekel mu je:« Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj.« ( Matej 19,21)

Uporaba
Nho ni bil adventist, ko je prvič slišal oddajo Adventističnega svetovnega radia Takrat še ni posvečeval sobote. Vendar je živel sveto življenje. Sprejel je Jezusa in ga postavil na prvi prostor v svojem življenju. Bil je  Božji otrok in si je prizadeval  živeti po Božji volji. In Bog  je takšne ljudi kot je on, določil za svoje ljudstvo- to pravzaprav pomeni biti svet.

Pogovor
1.    kaj imajo majhni otroci, kar je Jezusa spodbudilo izreči, da nebeško kraljestvo pripada takšnim, kakršni so oni? ( Ljubijo ga in mu zaupajo)
2.    Jezus je rekel da je samo Bog Jehova dober. Kako sva torej lahko »ti in jaz dobra!«? ( Ko smo odločeni posebej za Boga nas pokriva njegova dobrota)
3.    Ali zadostuje poslušnost Božjim zapovedim? Zakaj ne? Kaj je še pomembno Bogu?

Dejavnost
Narišite veliko drevo vendar brez listja ali cvetov. Te izrežite posebej in jih razdelite otrokom skupaj s flomastri. Prosite jih naj na vsak list ali cvet napišejo po eno lastnost svetosti. Potem naj gredo do drevesa in dodajo svoje liste ali cvetove na veje tega papirnatega drevesa.. Ko ste drevesu dodali vse liste in cvetove, pojasnite da drevo predstavlja Jezusa, ki nas posvečuje Brez drevesa  ni vej ali cvetov ali listja. Jezus je kakor drevo večnega življenja, ki nas hrani samo, če smo mi njegovi živi list , njegove mladike, veje, cepljene na Njega,  če imamo živo zvezo, povezavo in rast skupaj  z Njim. To je edina prava pot zveličanja, odrešenja in večnega življenja. Amen.

          


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

ČETRTEK
Izročeni Jezusu

Zlata vrsta
»Živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in je daroval sam sebe za nas.«
                                                                                                   ( Efežanom 5,2)

Priprava
Vprašajte otroke, ali bi vam kateri izročil kakšno drobnarijo ali denar. Povprašajte jih celo za čevlje ali nogavice in jim pojasnite da ne gre za začasno izročitev-ampak za vedno. Ali je kdo pripravljen? Odreči se čemu je mogoče lahko-če ti to ne pomeni veliko! Toda odreči se najljubši stvari je veliko težje.

Zgodba
Mia je bila dekle z zelo dolgimi čudovitimi lasmi. Vsa druga dekleta v šoli so občudovala njene lase. Nekaj jih je celo reklo, da bi rade imele takšne lase kakor ona.
    Nekega dne pa se je morala Mia odločiti; ali bo odbdržala svoje čudovite lase ali pa jih bo podarila, da bi pomagala drugi deklici.
             Miina prijateljica Amber je namreč hudo zbolela in je veliko  manjkala v šoli. Mia je povprašala učiteljico Lee za Amber.
                »Včeraj sem se pogovarjala  z Amberino mamo« je pojasnila učiteljica Lee. » Povedala mi je, da bo Amber nekaj časa doma in se bo učila različne predmete. Preveč bolna je, da bi se vrnila v razred.«
         » Kaj pa je narobe so želeli vedeti  učenci«
              Izvedeli so, da ima Amber limfom, vrsto raka. Zdravniki so upali da si bo Amber popolnoma opomogla. Vendar je bila zaradi  zdravil zelo slabotna in ni mogla k pouku. Poleg tega ji je bilo tudi nerodno, ker so zdravila-kemoterapija, povzročila da so ji izpadli vsi lasje.
                  » Če jo to skrbi, pa lahko nosi lasuljo, mar ne?« je predlagal eden od sošolcev. To je pripeljalo do pogovora o tem, kako težko je najti lasuljo, ki bi bila primerna za otroka.
         Mia je vedela da bi se dalo iz njenih las narediti ravno pravšnjo lasuljo za Amber. Vse kar bi morala narediti je bilo da se ostriže, tako, da bodo lahko njene dolge čudovite lase uporabili za pomoč komu drugemu.
            To je bila težka odločitev. Vendar je Mia naredila prav to, ker je vedela, da so ljudje ki ljubijo Jezusa pripravljeni izročiti njemu vse. Izrorijo mu sebe, tako da jih lahko Bog uporabi za pomoč drugim.

Nauk
Nekega dne je Jezus poučeval množico. Začel je govoriti o tem, kako težko je priti v Božje kraljestvo. Pravzaprav je dejal, da se je kameli lažje prevleči skozi šivankino uho, kakor pa bogatim priti v nebesa. To je osupnilo učence, ker so vedeli, da lahko bogati dobijo vse, karkoli si zaželijo.
   Drug drugega so spraševali: « Kdo potem sploh lahko pride v nebesa«? Nakar jim je Jezus povedal, da je za ljudi to nemogoče, vendar je za Boga vse mogoče. To je vznemirilo apostola Petra, ki je izustil: » Mi pa smo zapustili vse zaradi tebe«.
    Jezus je Petru dal vedeti, da Bog ceni njegovo žrtev. Pojasnil je, da bodo v nebeškem kraljestvu apostoli imeli poseben časten prostor. In vsi drugi s teboj in menoj vred, ki smo vse izročili Jezusu bomo prejeli stokrat več v nebesih, prav tako pa tudi večno življenje.

Uporaba:
Včasih nas kot kristjane prosijo, da naredimo kaj več ,kakor samo da si ostrižemo lase. Jezus nas vabi da se mu popolnoma izročimo in mu zaupamo tudi svoje življenje. Ljudje, ki izročijo Jezusu vse, tega ne obžalujejo, ker jim Jezus povrne veliko več. Imamo upanje o večnem življenju v najčudovitejšem okolju, ki si ga lahko zamislimo.

Pogovor:
1.    Kaj je Jezus izročil nam? ( Filipljanom 2, 5-11)
2.    Kaj imaš, kar bi lahko podaril Bogu, da bi blagoslovil druge in razveselil njega? ( Nadarjenost in darove, ki jih imamo, kakor so naš čas, veselje, in podobno)
3.    Kaj te lahko Bog mogoče še prosi ,da mu izročiš danes??

Dejavnost
Povabi otroke, naj se postavijo v vrsto po dva. Višji naj  stojijo za nižjimi. Oboji pa naj gledajo v isto smer. Ko vsi to naredijo, jim pojasnite, naj sprednji otrok stopi malo naprej. Trdno naj stoji, potem pa se spusti nazaj, ko boste rekli: » Ali si pripravljen pasti? Padi! » Otrok ki stoji zadaj mora iztegniti roki, da ujame otroka pred seboj. Zatem naj otroci pripovedujejo, kako so se počutili pri tej dejavnosti. Poudari, da se je lažje izročiti, ko poznamo drugega, ki mu zaupamo.
Zato je pomembno brati Sveto pismo in moliti vsak dan. To nam pomaga ostati popolnoma izročen Jezusu.
             


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!