 |
Stran 2 od 2
|
| Avtor |
Sporočilo |
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Moč sonca je v tebi!
Poletje obdaja kraje in ljudi s svojo neukrotljivo močjo.
Že zgodnje jutranje javljanje, nas požegna v vsej svoji veličini, skoraj boleče za oči.
Tekom dne ne izpusti iz primeža in tja do poznega popoldneva, ko se prevesi v noč, je komaj zaznati nežno sapico, v zraku.
To je enkratno obdobje; veselja, smeha, radosti, igrivosti, novih izzivov, za posladek, romantičnih srečanj in globokih ljubezni.
Poletje in sonce dvignejo v nas raven čutnosti, zato smo bolj odprte narave in toliko bolj dojemljivi na dražljaje iz okolice.
Tudi Erosova puščica nas lahko, hitro ulovi in omreži.
Ker je, čas nepredvidljiv, bi lahko hitri prišlek tudi nenadni izgin.
Nič ne de!
Ko ljubezen ni zasnovana na trdih temeljih, jo poletna vročina odtali, z jesenjo in dežjem, odplahne iz našega življenja.
Tako smo pridobili izkušnjo več, za spoznanje modrejši.
Med nujno, na tu zemeljski poti, imamo v sebi vse, dodatne navlake ni potrebno.
imeti sebe in vse odlike, bodiga dovolj.
Rek pravi: pot in sonce, drugo je vprašanje časa.
Smisel obogaten s spoznanjem: sonce in njegova energija v sinbiozi z naravo, enkratna igra čudes!
_________________ Vrtnica.. 
|
| 05 Avg 2012 18:43 |
  |
|
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Poletna vročina odpira vrata jeseni.
Svoj prihod naznanja s pojenjanjem temperature in blagoslovom dežnih kapljic.
Otroška domišljija nima meja.
Med vodnimi sprostitvami prištevamo tudi, čofotanje po lužah, zelo blagodejno za notranjega otroka.
Igrivost nam okrepi samozavest, navdaja z čudežnim leskom.
Ob tovrstnih udejstvovanjih postajamo drugačni, sproščeni in polni elana.
Kakor mali otroci, iščemo med dežne kaplje, nove izzive in opravičila za sprostitev notranjih napetosti.
Igra vode, časa in naše osebnosti, kreira v zraku mavrično idilo.
Ta sprošča v molekule zraka čarobni naboj, tako se med individuom in dogodkom ustvarja magična vez; šopek enkratnega, idiličnega spoja.
_________________ Vrtnica..
|
| 05 Avg 2012 19:07 |
|
|
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Tek za prihodnostjo
Tvoje zamisli so visokoleteči izzivi, na nebu se zrcalijo v objemu lune, greje jih sončna pripeka.
Sredi dopoldneva, omili vnemo, vročično stanje okolice.
Ko nastopi noč in njena hotenja narastejo, obiraš sadove kakor leteči zmaj.
Ptice so prijatelji zasnovanih potencialov v tebi, jutro jih obeleži in podkrepi s svojo blagodejnostjo.
Verjeti v ustvarjalnost ti daje vetra, med učenjem si nabiraš novih izkušenj za nadaljevanje poti.
Hodom za svojo silhueto, se prepuščaš toku doživljanja.
Njen odsev ti hladi, od temperaturnih razlik, prepoteno telo.
Odlika je v potencialu tvojega uma, ta kot nektar si blagodejno prizadeva za ozdravitev, od kamenja ranjena stopala.
Pot katero si nedavno prehodil, je strma, vijugasta in trnova.
Nekatera boleča izkustva, so zaznamovala tvoje bogastvo v odločanju in sprejemanju drugih.
Sedaj ti načrtovanje predstavlja lažji del podvigov, bogatejši za modrost, zahvaljujoč pticam katere so obogatile senco s svojimi krili.
Prepuščaš se nežnim zvokom melodije v tebi.
Ta del nepoznanega, dviga raven zavedanja; Živim tukaj in sedaj, hvala ti nebo, da me podpiraš v odločitvah, katere so težke, za eksistenco nujno potrebne!
_________________ Vrtnica..
|
| 11 Avg 2012 21:16 |
|
|
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Kakor vsako leto, njen prihod, obeležen s barvno plahto.
Najavljena, edino tebe, vedno znova spravlja iz ravnovesja.
Na trenutke zblazniš od neizmerne sreče, prišla je, te povabila v svoj objem.
Kakor zahvalo za vse, se ji prikloniš, v imenu njenega prihoda postaviš kamnito preprogo.
Njen mimohod obeleži tisočero slikarjev, le eden in edini ji nadene pravo podobo.
K časovni vnemi se pridruži še brezpogojna ljubezen do okolja.
Ob sivini časa, in njeni zardelosti, ti njen slavnostni sprejem še vedno topi srce. Ponovno v njenem objemu, iskal boš tisto nekaj, kar si pogrešal leto dni.
Samo tvoja, njena toplina bo prevevala ozračje med vama. Poletela bosta na krilih vetra, ker le ta bo slišal vajino pesem združeno v času, ko prihod jeseni, spreminja svet v čarobno idilo.
_________________ Vrtnica..
|
| 04 Nov 2012 09:12 |
|
|
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Solzne oči, medel pogled, v grlu cmok.
Ne, to ni moje, tega si nisem zaslužila!
S strtim srcem si je Mateja, popravljala na hitro nadeto obleko, umazane pajkice, si obula od časa in prehojenih poti, preluknjane škornje, ter stekla skozi odprte domače duri.
Mama jo je danes še zadnjič, do kosti užalostila.
Ona tako dobro dete, da si zasluži od nje, svoje mame, tako krutega ravnanja, ne, to ne more biti res!
Tako zelo, jo imam rada: kako me lahko, tebi nič, meni nič, postavi s praznim kovčkov, nekaj cunj in brez milosti na cesto?
Že nekaj časa je slutila grenkobo pri srcu, dozdevalo se ji je: nekaj med nama, ne deluje.
Zadnje leto jo je vedno več zmerjala, ji pripisovala lenobo in nekoristnost, kljub temu da je hitela s končanjem študija.
Bila je najboljša med študenti letnika, vse izpite je opravila v roku, z najboljšimi možnimi ocenami.
Mami ni zadostovalo, izsiljevala je vedno več, preganjala jo je, kljub temu, vedela je: študij medicine, ni mačji kašelj, kako si ga lahko privošči ob delu?.
Tisti trenutek si je zaželela, bližine pokojnega očeta.
Bila je njegova ljubljenka. Mama, mu ni oprostila tega.
Po njegovi smrti, je odnos med njima postal krhek, besedni boji so bili vsakodnevna tematika, puščice z zbadljivkami so deževale kot kamenje.
Vse je potrpežljivo prestajala, ali rano v njenem srcu je naplavila kri, tistega dne je šla kaplja čez rob.
Take krutosti da premore, njena mama, niti v sanjah si ni predstavljala.
Danes je dobila potrditev. Več kot potrditev, priznala je sebi.
Dolgo je zatiskala oči, skrivala pred svetom.
Mama je njeno navzočnost prenašala, iz enega razloga: po smrti očeta je s prejeto pokojnino, preživljala obe.
Očetova pokojnina je zadostovala za njen študij.
Za mamine razvade niso zadostovali skromni prihodki katere je prejemala, tako si je na trenutke omislila tudi hčerkino podporo.
Nikoli ni pomislila na vsakodnevno preživetje, morali sta skromno živeli, bili so dnevi ko je preskočila vse obroke.
Sedaj ko stopa po zaprašeni poti, utrujena od ponižanj in objokanega obraza, se ji dozdeva, nekaj sem pustila za seboj.
Nenavadno olajšano se počuti, kot bi odložila velikansko breme s svojih ramen.
In neverjetno resnično, tudi je, ni imelo prihodnosti, življenje kakršnega je prestajala, ni bilo obvladljivo.
Na glas je premišljevala: skrajni čas, da se mama odloči za zdravljenje!
Ta odvisnost, je pokopala tudi ljubljenega očeta, ni prenesel teže bremena. Alkohol, je uničil šele pričeto idilo.
Milni mehurček je trajal malo, le obdobje mamine nosečnosti.
Poporodna depresija ji je položila v naročje čašo rujnega, takrat je pričela njihova kalvarija, katero si je danes priznala.
Utrujena, izčrpana, toda optimističnega duha; še bo lepega, punca, si je dejala!
_________________ Vrtnica..
|
| 23 Feb 2013 12:51 |
|
|
Vrtnica
Moderator
Pridružen/-a: 25.09. 2010, 17:58
Prispevkov: 584
|
[slika/internet]
Dobrodošla!
Janezova stara mama je potrkala pri sosedovih.
Le naprej Lenčka, jo je lepo in spoštljivo ogovoril Jure, mlajši od petih otrok!
Ta je bil, fant od fare, takih je bližnja in daljša okolica štela le kak primerek.
Naj si je bil berač, ali gospod, slehernemu je pokazal spoštovanje in sprejetost.
Kako lepo, zelo smo veseli vašega obiska!
S katerim razlogom, vas je pot vodila do nas?"
Dragi moj otrok "tako prisrčnega sprejema, sem malokrat deležna!"
Zato, naravnost povem, prišla sem odpočit dušo in telo.
Predvsem slednje je že malo utrujeno od tu zemeljskega popotovanja in tavanja v prazno.
Mamka, ne bodite tako rahločutni, verjamem, ni vam po godu od vsega doživetega; ali verjemite, vse je z razlogom.
Tudi to, da ste na tej prelepi zemljici doživeli tako zavidljivo starost in vse kar je bilo v paketu, šteje.
Da, res je, lepi moj otrok; ali verjemi starki!
Pot je dolga in naporna, izkušnje kakor modrost, ali dogodki na trenutke kot rezilo, rišejo rane v srcu.
Razumem in sprejemam vaše stališče, toda tu ste da delite z vsemi nami; dobro ali slabo, srečo in žalost.
Vse to so izkušnje otrok!
Tu ni milosti, samo pot je, sine!
_________________ Vrtnica..
|
| 06 Jul 2013 20:56 |
|
|
|
|
Danes je 29 Nov 2024 06:02 | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
| |
Stran 2 od 2
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
