Zakaj so nekateri moški nagnjeni h konfrontaciji ali pa v napadu jeze lomijo stvari, medtem ko je za druge videti, kakor da se v podobnih okoliščinah bolje obvladajo? Nova raziskava vsiljuje sklep, da odgovor verjetno tiči v genetskih razlikah, povezanih z zgodnjim okoljem moških. Variacija gena, vključenega v aktivnost možganske kemikalije serotonin, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju čustev in impulzov, lahko pri nekaterih moških povzroči, da težko krotijo jezo. Vendar to verjetno velja le za moške, ki so odraščali v določenih okoljih, še zlasti v neugodnih razmerah. Zato je pomembno, da se možgani razvijajo oziroma zorijo v ugodnem okolju, opozarja "dr. Stephen B. Manuckœ z univerze v ameriškem Pittsburghu.
Dosedanje raziskave so pokazale, da nekaterim ljudem z duševnimi motnjami in pa tistim, ki so zaprti zaradi zločina, storjenega impulzivno, bodisi primanjkuje serotonina ali pa so žrtev slabega uravnavanja možganske kemikalije. Odkrile so tudi to, da so moški, nosilci ene oblike gena MAOA, ki je kriv za neaktiviranje serotonina, pogosteje nasilni in nesocialni kot moški z drugačno obliko gena. Vendar so negativno vedenje opazili samo pri moških, ki so jih v otroštvu zlorabljali.
Manucka je zanimalo, ali to drži tudi za moške z manj dramatično agresivnostjo. Preučil je 531 zdravih belopoltih moških in ugotovil, da je ista oblika gena MAOA, najdena pri nasilnih kriminalcih, običajnejša tudi pri testirancih, ki so poročali o zgodovini spopadenega in sovražnega vedenja (tepežu, napadih besnosti ali lomljenju predmetov v napadu jeze). To obliko gena MAOA so z agresivnim vedenjem povezali le pri moških, ki so bili cinični in sovražni do drugih, in pri tistih s slabo izobraženimi očeti. Pa tudi če je otrok genetsko nagnjen k povečani dovzetnosti za vprašljivo vedenje, lahko ljubeči starši zatrejo to povečano dovzetnost, poudarja Manuck.

Ja vitez, res je kar si napisal. Starejši in naši starši ste naš zgled, zgledi pa vlečejo mar ne? Tudi vzornike si iščemo med generacijami srednjih ali starejših let.


_________________
Ljubo doma, kdor ga ima!

Kot je mnogo dokazovanj in meril za kaj služi naš serotonin bi tukaj morda bilo vredno opozorit, da so v nas substance, ki v nekaterih kombinacijah tvorijo v nas različna počutja. Mislim, vse ne gre verjeti tem ljudem, saj kar se zadeva psihe, dejanj in ostalih ne del, ki jih storijo. Poznamo zgodbe o kavici, ČOKOLADICI, in še nekaterih stvareh, ki po eni tezi zelo škodljive, drugič pa tako zdrave. Po nekem premisleku se vprašamo, kaj je sploh prav.Kar se pa tiče tem okoli osebnosti, gredo takšne teorije v prid kriminalcem, ki jim je malo mar zase in za soljudi. Vsak osebek (seveda zdrav) ima možnost narediti iz svoje osebnosti kar najboljše, če za takšno pot, ki je seveda težja, odloči. O nečem podobnem priča dejstvo, da so najtežji kriminalci pri nas oproščeni ali pa jih enostavno ne najdejo. Bojim se da bom lepega sončnega dne srečal nekje gospoda Pluta. Zagovarjam teorijo o posamezniku in njegovi volji, je pa delno tudi res, da je marsikaj zapisano v genih. Negujte svojo osebnost.


_________________
pozdrav izza pohorja

Dobra kost za glodanje, da skoraj ne vem kaj naj še dodam zraven. Naj povem samo, da otroci slabo izobraženih očetov pridobijo veliko izobrazbe, kajti ti očetje dajejo otrokom to, česar sami niso mogli dobiti iz večih razlogov, revščina, vpliv staršev....


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Tu se navadno pojavi problem pri otrocih, ker jim navadno slabo izobraženi starši poskušajo vsiliti nekaj česar sami niso uspeli. Pri otrocih se pojavi odpor do šole in vsega kar jim starši vsiljujejo, ker jim želijo dobro, vsaj tako so prepričani. Na to temo je res mnogo variacij, kajti vsak človek drugače sprejema sebe in svet okoli sebe.

Oprosti Vitez tukaj moram nekaj dodati. Starši smo res več ali manj kreatorji usode naših otrok.Še vedno pa je bolje, da usmerjam moje dete v smer, ki je sam nisen izživel, kot pa , da ga prepustim ulici in družbi. Četudi ga ne veseli glasbena šola, košarka ali karkoli, mu bodo ta znanja nekoč dobrodošla ali pa vsaj orientirala v zdravo družbo s nekimi cilji.


_________________
pozdrav izza pohorja

Res je singer, starši dajemo našim otrokom to, kar mi nismo imeli. Včasih pa starševska vzgoja zataji, ker so otroku prijatelji in materialne dobrine bolj pomembne, kot to, kar jim nudimo starši. Ali pa so v današnji družbi že skoraj prisiljeni sodelovati s sošolci, takozvanimi prijatelji, če ne jih pa dobi po buči. Koliko mamic je samih z otrokoma ali z več otroci in jih mora nekako preživeti. Dela pa cele dneve za preživetje, med tem pa otroci brezskrbno pohajkujejo naokoli. Žalostno vendar resnično.  8)


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Vzgoja je velika umetnost, kjer moraš imeti dober posluh in čut za to kaj je dobro in kaj ne. Mislim da je najbolje če večji del odločanja prepustiš otroku ampak ko se odloči ga je treba skoz spodbujati da gre naprej. Znanja morda res pridejo prav, ampak če ga v nekaj siliš ne bo pridobil nobenih znanj. Sicer nam je mnogokrat pozneje žal da nečesa nismo bolje opravili v mladosti, ampak da so imeli starši prav spoznamo navadno šele takrat ko je že prepozno.

Se strinjam Vitez in Mevki. Nisem čisto dobesedno mislil, da je treba otroke držati na kratko in da morajo početi, kar mi zahtevamo. Mišljeno je bilo, da jim odpremo svet in ponudimo možnosti, saj sami v začetku o svetu vedo malo. Družba je pa poglavje zase, seveda mora biti, bi pa tukaj poudaril, da če ima nekdo nek hoby (glasba, šport) ima tam ciljno družbo, ki ima nek skupen interes, kar je še vedno bolje kot ulica in dolgčas. Ja, vzgoja je res umetnost. Ne veš ali delaš prav, model ne obstaja, rezultat pa vidiš, ko otroci odrastejo, takrat pa so že svoje osebnosti, mi pa ugotavljamo kje smo ga polomili ali kaj zamudili. Kakorkoli, naši otroci bodo ostali naši, dobri ali slabi in imeli jih bomo radi dokler bomo živi.


_________________
pozdrav izza pohorja

Se strinjam z vsemi tremi. Midva z možem imava štiri otroke, pa so res vsak osebnost zase. Nekega modela res ni. Mislim pa, da smo starši sami  "krivi" kako imamo vzgojene otroke. Starši jim moramo biti vzgled, kar pa vedno in vsakomur ne uspeva.


_________________
Bernarda

BerNArDA, ne obremenjuj se, saj je včasih lastna pot tudi dobra. Res, da je daljša je toliko trdnejša.


_________________
pozdrav izza pohorja

Morda se naši vzgojni prijemi kratkoročno ne poznajo, vendar na dolgi rok se zagotovo obrestujejo. Najslabše je če v nekem kriznem trenurku dvignemo roke in omagamo. Zagotovo moramo skozi proces spremeniti nekatera stališča, saj nujno pridemo do novih spoznanj.

Se strinjam z vama singer in vitez.


_________________
Bernarda

Naj povem, da imam tudi jaz 4 otroke, vendar za prva dva ne bi mogla reči, da sem sama kriva kako sta vzgojena, kajti ko sem postala vdova, sem jima morala biti oče in mama. Kriva sem le toliko, da sem jih puščala same doma, da sem garala po cele dneve, da sem nas nekako preživela. Ker nimam staršev ne svojih sorodnikov nisem mogla nebenega pod milim nebom zaprositi, naj mi čuva otroka. Ali pa sem kriva le toliko, da nisem prišla iz službe domov, temveč kar naprej delat še honorarno, saj je moja plača zadostovala le za najnujnejše. Kaj pa šola, oblačila, obutev... Da ne omenim priboljšek sem jima lahko nudila le enkrat na mesec, sebi pa prav ničesar. O tem bi se res dalo dosti govoriti koliko so krivi starši in koliko ne. Nekateri resnično ne marajo vedeti, kaj njihov otrok počne, jaz pa še vedno trepetam ali je z njimi vse v redu ali ne. Toliko zaenkrat, drugič kaj več.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Lep pozdrav!
Mevki, oprosti, nisem te hotela kakorkoli prizadeti. Vem, da je velikokrat težko, kot je bilo pri tebi. Vendar mislim na take starše, kjer sta oba in so otroci prepuščeni "ulici", potem se pa sprašujejo, kako lahko otroci storijo to ali ono stvar, navadno slabo. Tudi moja mama je hodila iz rednega šihta na honorarni šiht, da smo lahko preživeli. Tako pač je. Hvala bogu, da se znajdeš, da preživiš družino.
Brez zamere in še en lep pozdrav.


_________________
Bernarda