Essen je ob Carigradu letošnje leto EPK - pritegnil je celotno regijo Porurja. 9. januarja je bila otvoritev v objektu svetovne dedišščine ''Zeche Zollverein''.
Letos praznuje projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) petindvajsetletnico. Verjetno gre za enega najbolj povezovalnih, najambicioznejših, najdalnosežnejših evropskih projektov sploh. Vseh dosedanjih 42 kulturnih prestolnic od leta 1985, ko se je vse skupaj začelo v Atenah, je s titulo veliko pridobilo - ne le v smislu vseevropske promocije, temveč tudi trajnostnega razvoja in socialnega kapitala. Juan Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, je v Bruslju na proslavi četrtstoletnice EPK sredi marca izjavil, da je Evropa predvsem kulturni projekt in da se je prav EPK izkazal kot najbolj dinamičen, najbolj priljubljen in prepoznaven projekt EU. Nič čudnega torej, da so kandidature oddane že do leta 2019. Od leta 2014 dalje pa se ve samo, iz katere države bosta mesti prestolnici. Bolgarija pride prvič na vrsto 2019., Češka po Pragi ponovno 2015., Poljska po Krakovu 2016., Ciper 2017., Malta 2018. Pred Mariborom 2012 bosta EPK Talin in Turku. "
Zgodovinska priložnost Mariboraœ
Udeležba Maribora in petih partnerskih mest (Ptuja, Slovenj Gradca, Velenja, Novega mesta in Murske Sobote) v družbi EPK je zagotovo zgodovinsko dejanje, primerljivo s prihodom južnih železnic in Maistrovim velikim dejanjem. Maribor je kot izbrano mesto s petimi partnerji vzhodne kohezije za leto 2012 že danes mnogo bolj, kot je bil pred kandidaturo in sprejetjem v Bruslju, prepoznaven na evropskem kulturnem zemljevidu. Morda je še največ težav na mikroravni, na lokalnem in nacionalnem nivoju. Iz prestolniške smeri nenehno prihajajo puščice o zamujanju in bombastičnosti, prevelikih apetitih mesta. Šestnajst načrtovanih vsebinskih sklopov in kulturna infrastruktura, na čelu katere sta nova galerija sodobnih umetnosti in nova knjižnica, ter iskanje vodstvenih kadrov EPK Maribor 2012 predstavljajo najzahtevnejšo misijo, kar jih je bilo v teh krajih kadarkoli. Vsaj organizacijsko, formalnopravno podlago smo iskali in jo še iščemo dolgo, predolgo. Ni še sklenjena, večina kulturnih producentov in umetniških ustvarjalcev pa že natančno načrtuje svoje projekte v okviru v Bruslju sprejetih vsebinskih sklopov. Pomanjkanje kulturnih menedžerjev, predvsem pa samozavesti, treznosti in sinergije so ta čas ključni problemi priprav na EPK.
Mariborski umetniki zelo zaželeni na tujem
œ Maribor se s Carigradom ne more meriti po nobenem parametru, zlasti pa ne po prepoznavnosti na evropskem kulturnem zemljevidu. Ampak prav ta motiv je eden tistih najpomembnejših. Če vemo, da so mariborski umetniki krepko navzoči v velikih evropskih prestolnicah tudi v letošnjem letu, je perspektiva spodbudna. Konkretno: Tomaž Pandur kot najverjetneje prihodnji predsednik programskega sveta mariborskega EPK je pravkar v Berlinu odmevno uprizoril Simfonijo otožnih pesmi, koreograf Edward Clug, vodja mariborskega baleta, pa je v evropski prestolnici Essen 2010 v slovitem gledališču Teatro Aalto februarja letos postavil Arhitekturo tišine s scenografom Markom Japljem. Torej o naših sposobnostih izpeljati leto prestolovanja ne more biti niti najmanjšega dvoma. Hudič je edinole v podrobnostih, ki pa so prvenstveno politične narave. Bomo sposobni postaviti pravo(časno) ekipo, ki bo avtonomno, tudi avtoritativno in kredibilno peljala najpomembnejši evropski kulturni projekt na naših tleh? Jutri bi morali to že vedeti, če nam včeraj še ni bilo dano. Je kriva Ljubljana ali smo krivi sami, to zdaj niti ni več pomembno, važno je, da s sinergijo in čisto energijo zdaj zares utrdimo temelje prestolovanja.
Melita Forstnerič Hajnšek
Ps: En umetnik, je tudi na fotografiji.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
