TEGA MAČKONA MI JE POSLALA MOJA DOBRA PRIJATELJICA.
MAČKA BLIZU DVAJSETIH. VID IN SLUH JO ZAPUŠČATA, SPOMIN NE.
Pravijo, da so možgani domače mačke bolj podobni človeškim kot možgani psa. Zagotovo pa naše hišne ljubljenke, če so le zdrave, tudi zelo dobro pomnijo, kar je spoznal že marsikateri lastnik. Mnoge mačke najdejo več kilometrov dolgo pot do doma, znani pa so tudi primeri, ko so se mačke vrnile domov iz več sto kilometrov oddaljenih krajev. Morda je absolutni rekorder ruska mačka, ki je med vračanjem domov opravila kar 600 kilometrov dolgo pot. Za orientacijo ji je služila železniška proga.
ŽIVALI OD MOJEGA BRATA
VSE DO ZADNJE MINUTE
Domače mačke imajo v svojem možganskem centru za spomin shranjenih kup podatkov, še zlasti tistih, ki so povezani s prehranjevanjem. Hitro in nezmotljivo si zapomnijo posodo, v kateri obivajo hrano, pa čeprav jim jo še tako pogosto prestavljamo. Poleg tega najbrž nikoli ne pozabijo, kje so uplenile najbolj tolste miši, zagotovo pa ne, kje je bilo najlažje priti do njih. Ježev se, zanimivo, zlepa ne lotijo, pa čeprav niso še nikoli občutile njihovih bodic. Sam sem imel na vikendu pri Kranju minulo leto redno v gosteh tri bodičarje, dva mlada in odraslega, a nikoli nebenemu mojemu mačku ni prišlo na misel, da bi katerega od ježev zgrabil.
Mačke potrebujejo kar 6-krat manj svetlobe kot človek, da bi videle in ocenile, ali se lahko potegnejo skozi neko odprtino, uporabljajo brke. Če lahko vtaknejo skozi odprtino glavo, je dovolj prostora tudi za telo in njihov voh je 14-krat ostrejši od človekovega. Mačke ločijo zeleno, modro in rdečo barvo.
TO STA PA MOJA DVA SRČKA.
_________________
Kar boste storili enemu najmanjših, ste meni storili!