Na najbolj cenjenem in največjem mednarodnem tekmovanju vin, ki je potekalo v Londonu, je ocenjevalce navdušila penina Brut Zero, ki je prejela platinasto priznanje v kategoriji najdražjih penečih vin. To je tudi najvišje priznanje, ki je bilo doslej na tekmovanju Decanter podeljeno slovenskim peninam.
Z visokim priznanjem – platinasto medaljo za penino, se je Bjanina penina Brut Zero, letnik 2010, na tekmovanju Decanter 2016 med več kot 16.000 vzorci uvrstila v elitno družbo 130 najboljših na svetu. Ocenjevalci so ji podelili kar 95 točk. Vrhunski dosežek sta podkrepili nagradi, s katerimi sta proslavili še dve Bjanini penini, pridelani po klasični oziroma šampanjski metodi – Brut Rose, s srebrno medaljo ter visoko oceno 94 točk, ter Brut, ki je osvojil bronasto medaljo z 88 točkami.
Uspeh Bjaninih penin na prestižnem tekmovanju ni naključje, saj gre za novo v vrsti priznanj, ki jih v svetu dosegajo penine iz briških gričev. »Z najvišjima priznanjema sta na Decanterju doslej slavili le dve slovenski penini. Letos Brut Zero, lani pa so ocenjevalci z lento Regional Trophy, ki so jo letos preimenovali v platinasto priznanje, okronali Brut Rose. Le-ta je letos le za eno točko zgrešil prestižno platinasto nagrado. V zadnjih treh letih, odkar sodelujemo na Decanterju, vsako leto prejemamo odličja in skupno beležimo kar 13 priznanj. To je dokaz vrhunske kakovosti, ki je pri vseh štirih tipih penin Bjana konstantna. Danes lahko peneča vina, ki jih pridelamo v Brdih, ponosno postavimo ob bok najboljšim francoskim šampanjcem,« je povedal Miran Sirk, vinar, ki je Goriška Brda vrisal na svetovni zemljevid priznanih lokacij za pridelavo penečih vin.
Peneča vina že dolgo niso zgolj za praznovanja
Peneča vina niso primerna zgolj kot aperitiv ali za nazdravljanje ob slovesnih trenutkih. Že dolgo veljajo za vina, primerna za spremljavo k vsem jedem, v boljših restavracijah so tudi nepogrešljiva sestavina jedi. »Pred več kot 25 leti je bila Bjana prva, ki je v Goriških Brdih pričela proizvajati - ne le peneča vina, temveč zelo suha peneča vina, ki so vsa pridelana po klasični, 'šampanjski' metodi. Vsaka steklenica takega vina je unikat, za katerega je potrebnega več let trdega dela,« poudarja Miran Sirk. »To je bil kar precejšen izziv, tako z vidika kakovosti kot kulture pitja tovrstnih penin. Še pred dvema desetletjema so bile pri nas suhe penine sprejete z zadržkom, danes pa se, vzporedno s svetovnimi trendi, vse bolj uveljavljajo,« dodaja Sirk.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
