»Osti jarej!« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev.
Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani različici »oj!«. Ta se je v zadnjih nekaj letih tako razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj pomeni.

»Osti jarej« je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden je bil na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu, leta 1911. Danes hranijo vrč z napisom »osti jarej« v muzeju v Trstu. Vrč izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na področju srednje Evrope živeli naši predniki, kateri so v starodavnih zgodovinskih virih imenovani Veneti. Po njih se danes imenujejo slovite Benetke, pokrajina Veneto v današnji Italiji in Venetski zaliv v Jadranskem morju, katerega sestavni del je tudi Tržaški zaliv.

Veneti so tudi tisti naši predniki, ki so nam zapustili čudovito Situlo iz Vač, najdeno skoraj v Geometrijskem središču Republike Slovenije - GEOSS oziroma težišču naše današnje države, kateremu so posvečene naslednje besede:

"Slovenka - Slovenec - kjerkoli si:
– tu je tvoj temelj, osnova,
– od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,
– tu je tvoje središče,
– od tu je tvoja energija, potenca,
– tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva."

Natančno enak izvor in pomen ter sporočilo ima tudi staroslovenski ali stari slovenski pozdrav “osti jarej”! Samo dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko - ostanite mladi in zdravi! Lahko tudi pomladni ali pomlajeni in močni. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov vsebujejo tako energijo, kot tudi potenco, v največji možni meri pa so povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.

Napis na Škocjanskem vrču in starodavni pozdrav je sestavljen iz dveh besed – “osti” in “jarej”. Osti pomeni seveda skrajšano obliko besede ostani. Še danes uporabljajo v slovenskem kraškem narečju skoraj povsem enako besedo, ki jo izgovarjajo “uosti”. Med tem ko torej predstavlja prvi del pozdrava nekoliko skrajšana beseda “ostani”, je v drugem delu ravno obratno. Predstavlja ga nekoliko daljša oblika besednega korena “jar” oziroma “jara”, ki pomeni mlad, nov in zdrav ali pomladen. Prav tako pomeni beseda jar tudi močan.

Zakaj bi še naprej uporabljali tuje pozdrave, ki našemu staroslovenskemu ne sežejo niti do gležnjev? Čemu torej »adijo« ali pa »serbus«? Prvi pozdrav pomeni »zbogom« v italijanščini, drugi pa »suženj« v latinščini. Je pa že naš “osti jarej” povsem nekaj drugega!


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.