Jasne meje med zdravilnimi zelišči in začimbnicami ni. Večina rastlin, ki jih lahko uporabimo za pripravo čaja, je dobrodošlih tudi pri jedeh, zato je nedvomno koristno gojiti vsaj katero od njih. Na srečo so nezahtevne in ne potrebujejo veliko prostora za rast ter brez težav uspevajo v posodah na balkonu. Najpomembneje je, da jih redno zalivate in da ima sadilna posoda luknjice, skozi katere odteka odvečna tekočina. To pa je skoraj vse, kar začimbne rastline zahtevajo. Ne potrebujejo gnojenja ne škropljenja, vso sezono vas bodo razveseljevale s svežimi poganjki, presežek pridelka pa lahko posušite, spravite v zamrzovalnik ali v olivno olje.
Katere pridejo prav najbolj?
Bazilika je nepogrešljiva pri pripravi zelenjavnih, predvsem paradižnikovih, jedi, juh iz stročnic, solat, rib, mesa, omak in prelivov. Liste bazilike dodajte malo pred koncem kuhanja, saj tako okus ostane najbolj izrazit. Z vidika zdravljenja bazilika pomirja in sprošča, spodbuja izločanje prebavnih sokov, pomaga pri prebavi in izboljšuje tek, pripisujejo ji celo značilnosti afrodiziaka.
Zahteva veliko sončne svetlobe in vode, ne prenese hladu, če želite, da se »razbohoti«, redno odstranjujte končne rastne vršičke.
Peteršilj je nepogrešljiv, saj je uporaben pri skoraj vseh jedeh. Ne samo zaradi okusa, pač pa tudi zaradi bogastva vitaminov A, B1, B2, C in E. Pospešuje izločanje tekočin, razstruplja organizem, znižuje krvni tlak, pomirja živce, blaži pa tudi bolečine, posebno menstrualne.
Gojite ga na dovolj svetlem prostoru, če je le mogoče, na soncu. Zadošča enkrat tedensko zalivanje, ne polivajte pa njegovih listov. Ker je odporen na zmrzal, ga lahko pozimi pustimo pokritega na terasi.
Rožmarin ima močan in prodoren vonj, ki se ne ublaži niti z dolgim kuhanjem, zato ga jedem dodajajte v majhnih količinah, in sicer kot začimbo pri mediteranskih ribjih in mesnih jedeh, najpogosteje pripravljenih na žaru. Rožmarin pomaga pri blažitvi stresa in glavobola, povečuje koncentracijo, rožmarinova kopel pa osvežuje organizem in blaži simptome prehlada. Spodbuja tudi izločanje želodčnih sokov in s tem povečuje tek. Je nezahtevna rastlina, ki dobro prenese tudi poletne suše. Zalivajte ga zmerno. Poleti naj bo zunaj, prezimuje pa naj v notranjosti, saj ne prenese zmrzali.
Drobnjak obogati solate, še posebej krompirjevo, svetle omake, jajčne jedi, juhe. Odličen je kot dodatek skuti ali maslu. Jedem ga dodajte na koncu, saj vročina pri kuhanju ali pečenju uniči precejšen del njegove arome. Vsebuje železo, vitamine (C, B2) in je blag antibiotik. Drobnjak spodbuja tek in olajša prebavo, deluje kot blago odvajalo, znižuje krvni tlak in pomaga pri nahodu. Za gojenje ni zahteven. Velja le, da ga za spravilo ni priporočljivo rezati ob deževnih dneh.
Origano ima prijeten, sladek vonj in blago pikanten okus. Uporablja se kot začimba za paradižnikove jedi, omake za testenine, enolončnice, pečenke in solate. Prilega se tudi omletam, dušeni govedini in vegetarijanskim specialitetam. Njegove učinkovine imajo pozitiven učinek na raven sladkorja v krvi. Rad ima tople lege, najbolje pa raste v suhi, ne preveč rodovitni zemlji. Če ga gojite v lončku ali v balkonskih koritih, ga morate vsake nekaj časa zaliti. Ko pozno jeseni navadni origano postavite v sobo, mu morate zagotoviti svetel zračen prostor s temperaturo do 15°C.
(Slovenske novice)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
