Grah (Pisum sativum) je stročnica, ki izhaja iz Azije, danes pa več kot 80 različnih vrst gojijo tako rekoč po vsem svetu. Najbolje raste v krajih s hladnejšim in bolj vlažnim podnebjem ter na rahlo kislih in prepustnih tleh. Če je preveč toplo, bo rasel prehitro in stroki bodo majhni. Njegovi dobri sosedje so kumare, bučke, zelje, koleraba, korenje, redkvica in solata, slabi pa fižol, krompir, por, paradižnik in čebula.
Od marca do junija
Sadimo ga od marca do junija, ko ima zemlja približno 10 stopinj C. Semena posejemo v skupinah v jarek, globok od 3 do 5 centimetrov. Tako se bodo rastline pozneje podpirale med seboj. Posamezna semena naj bodo približno 7 centimetrov narazen, jarki pa od 60 do 90 centimetrov. Linijo graha lahko posejemo vsake dva do tri tedne, s čimer bomo podaljšali njegovo sezono. Za podporo rastlinam lahko uporabimo tudi razvejane veje, na katere se bodo dobro pritrdile. Če so na vašem vrtu pogosti obiskovalci ptiči, uporabimo mrežo in jo odstranimo, ko začnejo rastline cveteti. Ob suhem vremenu ga dobro zalivajte, saj potrebuje konstantno vlažna tla.
V vlažno krpo
Plodove pobirajmo sproti, da ne postanejo žilavi. Zreli so takrat, ko se začnejo napihovati in se prelomijo z glasnim pokom. Grah zori tudi potem, ko smo ga potrgali, zato ga moramo hitro porabiti. Če stroke ali zrna zavijemo v vlažno krpo, ga lahko v hladilniku, v predalu za zelenjavo, hranimo največ dva dni. Zelo primeren je za zamrzovanje, seveda pa ga lahko vložimo tudi v kozarec ali posušimo. Če se ponj odpravimo na tržnico, bodimo pozorni, da so stroki svetlo zeleni in brez madežev, kar pomeni, da je sveže nabran. Zrna v notranjosti pa morajo biti svetleča se in hrustljava.
Mlad za dobro prebavo
Med vrtno zelenjavo ima najvišji delež beljakovin in vsebuje veliko vlaknin, vitamin A in celotno skupino vitaminov B. Je bogat vir cinka, fosforja, kalija, magnezija in železa. Odličen je za presnovo in zdravo kri. Za dobro prebavo je še posebno dober mlad grah, ker so v njem lažje prebavljivi sladkorji, ki se niso spremenili v škrob. Priporoča se pri herpesu, kožnih vnetjih, slabokrvnosti, izpadanju las in osteoporozi. Pomaga pa tudi pri izboljšanju odpornosti celotnega organizma in pri zmanjšanju nervoze.
Po blanširanju v mrzlo vodo
V kuhinji ga v kombinaciji s preostalimi vrstami zelenjave pogosto uporabljamo za različne solate. Je okusna priloga k mesu, perutnini, ribam in krompirju. Dodajamo ga v enolončnice, juhe in omake. Odlično se ujame s peteršiljem, baziliko, meto in pehtranom. Če želimo, da bo ohranil čim več vitaminov, ga le kratek čas, to je od 8 do 15 minut, kuhamo v slani vodi v dobro zaprtem loncu. Vsake toliko časa poskusimo kakšno zrno, da ga ne skuhamo preveč. Zeleno barvo bo ohranil, če ga bomo takoj po blanširanju položili v mrzlo vodo.
Juha in pire
Že res, da grahovo juho najdemo v vrečkah v trgovinah, a bolj okusno bomo zagotovo skuhali sami. Na oljčnem olju prepražimo drobno nasekljano čebulo in nato še 15 dag moke ter dodamo 400 g kuhanega graha, vključno z vodo, v kateri se je kuhal. Vse skupaj zmeljemo z električnim mešalnikom. Juho prevremo, popramo in solimo, na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Postrežemo jo s popečenimi kruhki.
Za spremembo lahko pripravimo tudi grahov pire. Pol kilograma krompirja olupimo in skuhamo v slani vodi. Posebej, tudi v slani vodi, skuhamo 250 gramov graha. Ko je oboje kuhamo, odcedimo in stlačimo. V pire zamešamo še dve žlici kisle smetane.
Grah je kriv za dedovanje
In če še malo obnovimo osnovnošolsko znanje – se še spomnite avstrijskega znanstvenika Gregorja Mendla, ki je ravno s križanjem belo- in rdečecvetnega graha odkril zakonitosti dedovanja? Po več letih je moral sicer opustiti poskuse, ker so škodljivci opustošili njegov nasad. Zato pri gojenju tudi vi pazite predvsem na grahovega zavijača, največjega sovražnika te rastline. Če želimo, da bo ohranil čim več vitaminov, ga le kratek čas, to je od 8 do 15 minut, kuhamo v slani vodi v dobro zaprtem loncu.
(Slovenske novice)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
