|
Stran 1 od 1
|
Avtor |
Sporočilo |
luna
Pridružen/-a: 08.08. 2007, 11:23
Prispevkov: 338
Kraj: pod mostom
|
Verstvo oz. religija
Verstvo oziroma religija je:
»del kulture, ki je sestavljena iz skupnega verovanja in običajev, ki
ne samo da indentificirajo nadnaravno in sveto ter človekov odnos do
njiju, temveč tudi povezujejo (nadnaravno in sveto) z dejanskim svetom
na tak način, da skupino oskrbujejo z moralnimi definicijami o tem,
kaj je dobro (kar je v soglasju z nadnaravnim in odobreno od
nadnaravnega), in kar je slabo (kar ni v soglasju z nadnaravnim oz.
nasprotuje nadnaravnem).«
G. Vernon, sociolog religije
»tista oblika človekovega življenja, v kateri človek ve, da je
opredeljen z veličino, ki se imenuje Bog oziroma božanstvo. Človek
torej ve, da je opredeljen (določen) v odnosu do nečesa, kar je
drugačno, večje, bolj izvorno od njega samega. Če je religija oblika
človeškega življenja, potem je to življenje utemeljeno z nadčloveškim,
božanskim, svetim.«
B. Welte, sociolog religije
»organizirana celota verovanj, občutenj, simbolov, kulturnega
delovanje in moralnih predpisov navezanih na idejo oz. predstavo o
nadnaravnem.«
V. Pavičević, sociolog religije
|
16 Avg 2007 18:04 |
|
|
luna
Pridružen/-a: 08.08. 2007, 11:23
Prispevkov: 338
Kraj: pod mostom
|
Cerkev (organizacija)
Beseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede κυριακων: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oz. iz nekoliko kasnejše grške besede κυρικόν: kyrikon (okrajšava za κυρικόν δώμα: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«. Latinščina in za njo romanski jeziki so za isto stvarnost uporabili grško besedo εκκλησια: ekklesia, ki označuje »zbor« oz. »skupnost«.
V širšem pomenu je Cerkev vsaka verska skupnost, za katero so značilni duhovniška služba, verski nauk ter določene oblike bogoslužja.
Danes se beseda Cerkev uporablja v različnih pomenih, ki jih tukaj razvrstimo v tri enote:
Cerkev kot skupnost kristjanov skupaj z njenim ustanoviteljem Jezusom Kristusom: V tem najširšem pomenu besede Cerkev sestavljajo Jezus Kristus kot njena »glava« ter umrli kristjani in danes živeči verniki kot njeni »udje« ali člani. Po katoliškem in pravoslavnem nauku so umrli člani Cerkve bodisi pridruženi občestvu svetnikov v nebesih ali pa so še v procesu očiščevanja v vicah. Danes živeči kristjani so večinoma pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pravoslavnih Cerkva ali evangeličanskih oziroma protestantskih cerkvenih skupnosti.
V ožjem pomenu se beseda Cerkev uporablja za bolj ali manj organizirano skupnost živečih kristjanov ene krščanske veroizpovedi npr. za Rimskokatoliško Cerkev ali za Srbsko pravoslavno Cerkev. Takšna raba je precej pogosta in se običajno nanaša na večinsko Cerkev v nekem okolju, zato se beseda Cerkev v slovenskem prostoru velikokrat uporablja kot sopomenka za Rimskokatoliško Cerkev.
V najožjem pomenu beseda Cerkev označuje krajevno Cerkev, ki je lahko večja (npr. škofija) ali manjša skupnost kristjanov (npr. župnija).
wikipedia
|
16 Avg 2007 18:06 |
|
|
luna
Pridružen/-a: 08.08. 2007, 11:23
Prispevkov: 338
Kraj: pod mostom
|
Kratek oris zgodovine
Najprej kratko pojasnilo: kjer ni razvidno drugače, od tu dalje govorimo o Cerkvi v prvem izmed zgoraj navedenih pomenov, torej o skupnosti kristjanov skupaj z njenim ustanoviteljem Jezusom Kristusom. Čas pred Kristusovim rojstvom v Betlehemu je bil s stališča Cerkve čas priprave na prihod Odrešenika, ki je s svojim učlovečenjem ter še zlasti s svojim učenjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem rešil ljudi greha in pogubljenja. Da bi se po njegovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na binkošti to delo nadaljevalo, je zbral skupino dvanajstih apostolov in ustanovil Cerkev z vsemi njenimi bistvenimi strukturami ter ji zaupal naloge učenja, posvečevanja in vodenja v zadevah vere in moralnega življenja, pa tudi nalogo pomagati revnim. Najprej apostoli in potem njihovi nasledniki škofje so zato skozi stoletja ob pomoči Svetega Duha prečiščevali spoznanja o Bogu in človeku ter jih skušali opredeliti na raznih koncilih, ki so zasedanja večjega števila škofov kot voditeljev krajevnih Cerkva. Ta nauk so škofje ter njihovi sodelavci duhovniki in diakoni širili, ga utrjevali, razvijali in dopolnjevali v skladu z zahtevami spreminjajočih se časov, kot se to dogaja tudi danes. Obenem je Cerkev vedno skrbela za bogoslužje in molitev ter podeljevala zakramente, ki so vidna znamenja nevidne Božje milosti. V skladu s konkretnimi možnostmi je skrbela tudi za dobrodelnost.
Že od prvih začetkov so bile posamezne krajevne Cerkve med seboj povezane ne le z duhovnimi vezmi, ampak tudi v zadevah nauka in ureditve. Med njimi je prihajalo tudi do trenj, ki so se sčasoma zaostrovala med drugim zaradi kulturne različnosti posameznih krajevnih Cerkva. Tako je v 11. stoletju prišlo do velikega razkola med vzhodnimi ali pravoslavnimi ter zahodno ali Rimskokatoliško Cerkvijo. Do drugega večjega razkola je prišlo znotraj Rimskokatoliške Cerkve v 16. stoletju, ko je nemški reformator Martin Luther v svoji sicer hvalevredni zahtevi po prenovi Cerkve šel tako daleč, da je zavrgel pomemben del katoliškega nauka in ureditve. Tako je nastala krščanska skupnost, ki se je od tedaj delila še naprej in predstavlja danes veliko družino evangeličanskih oz. protestantskih cerkvenih skupnosti. V 20. stoletju je najprej med nekatoliškimi kristjani nastalo živo ekumensko gibanje, ki ima za cilj obnovitev edinosti med vsemi kristjani. Cerkve so se začele bolj zavedati tragičnosti medsebojne razdeljenosti in odkrivati, da je več tega, kar jim je skupno, kot onega, kar jih deli. Danes je splošno sprejeto spoznanje, da je do razkolov prihajalo zaradi krivde ljudi na obeh straneh. Velik korak v ekumenskem prizadevanju je naredil 2. vatikanski koncil, ki je na svojem zasedanju 21. novembra 1964 sprejel Odlok o ekumenizmu in mu tako dal še močnejši zagon.
Članstvo v Cerkvi
Oseba postane član Cerkve s posebnim obredom - krstom in je tako sprejeta v občestvo Cerkve.
Nepravilna uporaba besede
Včasih se izraz »Cerkev« nepravilno uporablja kot sopomenka za »kler« oziroma za tisto skupino oseb, ki je razen zakramenta krsta prejela tudi zakrament svetega reda (diakonsko, mašniško oz. škofovsko posvečenje).
Druga, redkejša nepravilna uporaba besede »Cerkev« se nanaša na nekrščanska gibanja ali skupnosti, ki se sicer razglašajo za krščanska, a je njihov nauk le preveč oddaljen od krščanstva, kot npr. pri nekaterih sektah.
wikipedia
|
16 Avg 2007 18:07 |
|
|
luna
Pridružen/-a: 08.08. 2007, 11:23
Prispevkov: 338
Kraj: pod mostom
|
Glavne svetovne religije
Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij:
krščanstvo 2,1 milijardi (katolištvo: 1,18 milijarde; protestantizem:
515 milijonov, drugo: 214 milijonov; pravoslavje: 195 milijonov)
islam 1,1 milijarde
hinduizem (hindujstvo) 1,05 milijarde
konfucianizem (konfucijanstvo) 400 milijonov
budizem 350 milijonov
taoizem (taojanstvo) 50 milijonov
šintoizem (šintojstvo, šinto) 30 milijonov
judovstvo (judaizem) 12 milijonov
sikhovstvo 9 milijonov
džainizem 6 milijonov
bábízem in Bahá'í
zoroastrstvo
Statistični vir: Worldwatch Institute
|
16 Avg 2007 18:09 |
|
|
luna
Pridružen/-a: 08.08. 2007, 11:23
Prispevkov: 338
Kraj: pod mostom
|
BOG
Bóg (z veliko začetnico) je izraz, s katerim se označuje Vrhovno
bitje. Obstaja veliko različnih definicij tega izraza, skupno pa jim
je, da poseduje absolutne kvalitete.
Naprimer:
Bog je lahko Vrhovni, ni nujno, da je hkrati tudi Bitje.
nekateri koncepti Boga lahko vključujejo antrofomorne lastnosti, spol,
določena imena in etnično edinost (glej izbrano ljudstvo); medtem ko
so drugi na višjem obstojnem oz. filozofskem nivoju.
koncept Boga je pogosto povezan z definicijami resnice, pri čemer
vsota vse resnice predstavlja Boga; tako postane resnica potovanje
do/približanje Bogu.
obstaja več razlag, da je Bog oseba oz. da ni oseba, ampak neosebna
sila. Obstajajo tudi vprašanja o možnostih odnosa človek/Bog.
v veliko religijskih in filozofskih pripračanjih je Bog označen kot
stvaritelj vsega.
nekatere tradicije verjamejo, da je stvaritelj vsega hkrati tudi
vzdrževalec vsega (teizem), medtem ko druge to zavračajo in verjamejo,
da stvaritelj po stvarjenju ni več vpleten v svet (deizem).
Slovensko in tudi splošno slovansko ime za monoteističnega, tudi
krščanskega boga, je Bog. Staro hebrejsko ime za Boga je Jahve.
Judovska verska tradicija pozna še številna druga imena za istega
Boga, vendar se uporabi božjih imen izogibajo[1]. Za prepisovanje
besedil z božjim imenom veljajo stroga pravila. Arabsko ime za
Abrahamovega, tudi v islamu edinega boga je Alah. Alah uporabljajo kot
ime za Boga tudi arabski kristjani.
Številna verstva so imela več bogov (politeizem) - Rimljani, Grki,
Slovani. Največje živo verstvo s številnimi božanstvi je Hinduizem.
Buda, v nasprotju s pogostim prepričanjem, ni bog - bil je človek in
tudi budisti ga nimajo za boga. Kot osebo, ki je dosegla najvišje
razsvetlenje, pa ga zelo častijo.
|
16 Avg 2007 18:11 |
|
|
Taja
Pridružen/-a: 27.11. 2007, 14:58
Prispevkov: 26
Kraj: Ljubljana
|
luna je napisal/a:
Buda, v nasprotju s pogostim prepričanjem, ni bog - bil je človek in
tudi budisti ga nimajo za boga. Kot osebo, ki je dosegla najvišje
razsvetlenje, pa ga zelo častijo.
O lepa tema Luna. Ampak kokr jst poznam budiste oni sploh ne verjamejo v boga. Tako da se dostikrat sprašujem, zakaj je budizem sploh religija. Buda je mende razsvetljeni ali prebujeni človek, ki kaže na pot samoodrešenja. Meni je zmerom hecno, ko pravijo da je budizem religija.
_________________ Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli, tvoja postava je v mojem srcu..
|
28 Nov 2007 20:43 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
Taja je napisal/a:luna je napisal/a:
Buda, v nasprotju s pogostim prepričanjem, ni bog - bil je človek in
tudi budisti ga nimajo za boga. Kot osebo, ki je dosegla najvišje
razsvetlenje, pa ga zelo častijo.
O lepa tema Luna. Ampak kokr jst poznam budiste oni sploh ne verjamejo v boga. Tako da se dostikrat sprašujem, zakaj je budizem sploh religija. Buda je mende razsvetljeni ali prebujeni človek, ki kaže na pot samoodrešenja. Meni je zmerom hecno, ko pravijo da je budizem religija.
Obstaja budizem, hinduizem, krščanstvo, pravzaprav po moje se imenuje tako, ker v nekaterih državah imenujejo verstvo tako ali drugače, Bog je pa itak za nas vse eden in edini.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
01 Dec 2007 18:34 |
|
|
Ariel
Gost
|
|
02 Apr 2008 16:14 |
|
|
Ariel
Gost
|
|
02 Apr 2008 16:37 |
|
|
|
Danes je 25 Nov 2024 22:56 | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
|
Stran 1 od 1
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|