Odpiranje steklenice vina je elegantno, s svojsko čarobnostjo prežeto opravilo. Someljejska pravila zanj nalagajo natančen postopek, za katerega je potrebno nekaj izkušenj in spretnosti. Tako kot ima svojo zgodbo vino v steklenici, jo ima tudi plutovinasti zamašek, s katerim je steklenica začepljena.

 

 Vsako leto na svetu proizvedejo 13 milijard plutovinastih zamaškov. Veliko večino jih v vinskih kleteh namestijo v grla steklenic. Načinov za začepljanje steklenic vina je več, a plutovinast zamašek je nepogrešljiv v steklenicah z boljšim vinom, zlasti tistih, ki jih od polnitve do odpiranja čaka več let. Za sveža vina se v zadnjem času počasi uveljavlja tudi nekoč bolj priljubljen navojni zamašek, ki pa pri marsikom budi spomin na cenena vina iz litrskih steklenic. A doktrine se spreminjajo, zato je v vinskem svetu vse več svežih, enoletnih vin začepljenih z enostavnejšim navojnim zamaškom. Screwcap, navojni zamašek, je standard za novozelandske sauvignone, v sosednji Avstriji ga je uvedla skupina povezanih štajerskih vinarjev Steirische Klassik, danes je več kot polovica avstrijskih vinskih steklenic začepljena s kovinskim navojcem. Pri nas je renesanso zavojnega zamaška trasiral Jože Kupljen, za mlada vina ga uporablja kar nekaj kleti, denimo MiroVino, Rojac in Joannes. Protnerjevi (Joannes) in Danilo Steyr so nekaj časa poskušali tudi s steklenim zamaškom, a so ga, predvsem zaradi visoke cene, opustili. Navojni zamašek ima, tako kot plutovinast čep, svoj nekoliko teatralen način odpiranja. Za začetek je treba zamašek le malce odviti, nato pa steklenico z grlom nasloniti na roko pod komolcem in jo potegniti proti dlani, da čep ostane v njej.

 

 Kovinski zamaški odpravljajo nekatere dileme pri rokovanju z vinom v steklenici, predvsem pa odpravljajo možnost, da bi bilo vino okuženo s TCA, spojino izjemno neprijetnega vonja, ki v vino v večini primerov pride iz zamaška. Prav zaradi te spojine je pred natakanjem vina potrebno poduhati zamašek. Tako vinarji kot gostinci so sprijaznjeni z dejstvom, da bo nekaj odstotkov steklenic vina neustreznih in zato zavrnjenih.

 

 "Pluta je zakon �

Kakorkoli, kljub novim trendom, ki se potiho in sramežljivo uveljavljajo, ostaja plutovinasti zamašek kralj na svojem področju. Plutovinasti zamaški so narejeni iz lubja hrasta plutovca (Qurecus suber), ki raste le v zahodnem Sredozemlju. Največ ga je na Portugalskem, ki je tudi največja proizvajalka plute na svetu, saj iz tamkajšnjih gozdov zadovoljijo več kot polovico svetovnih potreb. Sledi Španija, tej Italija, manjše količine plute pa proizvedejo še v Franciji, Maroku, Alžiriji in Tuniziji. V predelavi plute v zamaške je zaposlenih približno 30.000 ljudi, letno pa se v tej dejavnosti obrne milijarda evrov.

Plutovec je srednje visok hrast, ki ga prvič olupijo nekako po petnajstih letih. Odstranitev prožnega in poroznega lubja drevesu ne škodi, saj ga nadomesti z novim. Vsako drevo, pravi statistika, olupijo 16-krat v približno 200 letih, kolikor dolgo rase. Z nasadi plutovca je bolj ohranjena sredozemska krajina, v njih živijo nekatere ogrožene živalske vrste, zaradi njega imajo delo in zaslužek v krajih, kjer bi se sicer preživljali še bolj skromno, plutovec pa je med vsemi rastlinami največji porabnik ogljikovega dioksida, ki ga med rastjo in obnovo pretvarja v kisik.

 SE NADALJUJE


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Življenjska pot zamaška se torej začenja v gozdu. Z enostavnimi pripravami kmetje olupijo deblo in debele veje, lubje pa previdno razprostrejo. Posamezna drevesa pridejo na vrsto glede na pričakovano kakovost in debelino plute, a najprej po štirih letih, povprečno pa nekako na devet let. Za najboljše zamaške uporabijo pluto, ki je rasla tudi do petnajst zim. Razprostrto pluto pustijo na odprtem, da se v nekaj letnih časih utrdi in osuši. Sledi kuhanje, s katerim lubje poravnajo v plošče in iz njega odstranijo nečistoče, pa tudi parazite. Po tem postopku pluto sortirajo glede na kakovost in debelino. Najboljša je namenjena za izdelavo zamaškov, manj kakovostna gre v mlin, predelajo jo bodisi v zamaške bodisi v druge izdelke iz plute, denimo talne obloge.

Pluto za zamaške narežejo na ustrezne kose, iz njih pa izdelujejo dva tipa čepov. Takšne, ki so iz enega kosa, in one, ki so iz treh kosov: na zajetnejši srednji del sta pritrjena dva tanjša. Izdelava zamaškov poteka strojno, avtomatizirana je tudi selekcija, a brez ljudi seveda ne gre. Boljši zamaški gredo skozi občutljive prste in skozi pozoren pogled, šele nato v tisk in do kupca. Najboljši zamaški, a teh je komaj kaj, so narejeni povsem ročno, kot nekoč. Mojstrstvo obvladajo le še redki. Pri družini Sotgia, ki ima tovarno plute v mestecu Tempio Pausania, središču italijanske industrije zamaškov na severu Sardinije, je le še en mojster, ki ima v rokah popoln občutek za pluto. Zamaški, ki jih je naredil, so tudi v steklenicah s posestva najbolj slovečega italijanskega vinarja Angela Gaje. Glede na to, da gre večina steklenic njegovih vin iz kleti po ceni, višji od 100 evrov, so morali imeti tudi ročno izdelani dolgi zamaški, ki pri odpiranju terjajo posebej veščo roko, primerno ceno.

 

 Zamaški so različni

Vsak ljubitelj vina seveda ve, da so plutovinasti zamaški različni. Eni so trši, drugi mehkejši, ločijo se na beljene in naravne, so krajši in daljši, širši in ožji. Praviloma so vina, ki jih čaka daljši vek v steklenici, začepljena z najboljšimi zamaški. V steklenicah najbolj imenitnih kleti, kjer vina starajo tudi nekaj desetletij, jih občasno zamenjajo, a komisijsko in z označenimi čepi, da ne bi bilo dvoma, ali je v steklenicah res pravo vino. Najboljši bordojci in burgundci dosegajo astronomske cene. Zato je zamašek pomemben, da se vino ne pokvari in da utrjuje prepričanje, da gre res za pravo vino. Nedavno bi bil eni londonskih restavracij skoraj izbruhnil škandal, ko je gost zaradi dvoma o zamašku zavrnil steklenico bordojca, ki je stala več kot 20.000 evrov.

Čepi v slovenskih steklenicah so v večini iz Trsta, kjer ima sedež družba Colombin. To je družinsko podjetje, vodilno v Italiji in med največjimi na svetu. Pri Colombinu veliko dajo na razvoj, posebej so se posvetili spojini TCA, za katero zagotavljajo, da je v njihovih zamaških skorajda ni.

Plute na svetu seveda ni neskončno veliko. Njena pridelava ima svoje zakonitosti, ki se jih ne da prehitevati, uporaba plutovinastih zamaškov pa, čeprav zveni nekoliko paradoksalno, nikakor ne ruši naravnih ravnotežij. Tudi zato bo še dolgo veljalo, da je izvleči čep iz steklenice mirnega vina ali ga pognati v zrak iz steklenice šampanjca, poseben, nekoliko svečan dogodek le ob izbranih boljših priložnostih.


 


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Mevki, kak ti to lejpo zrihtaš kak napišeš pa še hcoj okranclaš, ka je rejsan lejpo. Ka misliš, se zato sem pa prišla k van ke mi je tak fajn tu. Po rudu sen prlečka, živin na gorenjsken, pa menda kaj razmite mojo špreho.

                   


_________________
NE IŠČI PRIJATELJEV, KJER JIH NI

BRENDA je napisal/a:

Mevki, kak ti to lejpo zrihtaš kak napišeš pa še hcoj okranclaš, ka je rejsan lejpo. Ka misliš, se zato sem pa prišla k van ke mi je tak fajn tu. Po rudu sen prlečka, živin na gorenjsken, pa menda kaj razmite mojo špreho.

                   

Ful kul razmemu tvoju šprehu, pa kej rajtaš de sam ti tkajle čudn šprehaš, jest puznam še eniga taciga, ka je ta šele pertegneni pa čuknati, mamicu mu bistričku štriglam, pa sej si vejdla ka to sim jaszt, e pa tak kak vidiš jaszt totu moju mamicu štriglam kar sam.

Lupčeka na žnablice rudeče
TULIPAN   

Ej, vidva sta se pa lih taprava skupaj našla ni kaj. Zdaj bomo počasi prevajalce nabavili, da nam bodo razvozlali te vajine šprehe. Sicer pa, nekoliko vaju zastopimo, ostalo pa dešifriramo. Dobra sta, le zabavajta se. Lp Mevki     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Predsednik zveze avstrijskih pivovarjev Markus Liebl pa letos ni bil optimist: "Zaradi porasta cen surovin in visokih davkov se bo zvišala tudi cena piva. Zato letos ne pričakujemo rekordne prodaje, kot je bila lani."
__________________

We offer best quality    Pass4sure.co.uk - ccna training    test papers and     coloradomesa.edu    dumps materials. You can get our 100% guaranteed  questions     harvard.edu    to help you in passing the real exam.



Nazadnje urejal/a zuneera 27 Feb 2015 14:48; skupaj popravljeno 1 krat

zuneera je napisal/a:

Predsednik zveze avstrijskih pivovarjev Markus Liebl pa letos ni bil optimist: "Zaradi porasta cen surovin in visokih davkov se bo zvišala tudi cena piva. Zato letos ne pričakujemo rekordne prodaje, kot je bila lani."

Pivo v Avstriji je cenejše kot pri nas. četudi bodo zvišali ceno, bo še vedno cenejše.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!