Ste kdaj pomislili, kaj je na skrajnem severu našega planeta? Mraz, večni sneg in led, bi dejali, a to še zdaleč ni vse - predstavljamo vam nekatere živali, ki se v teh razmerah počutijo kot doma.
Živali, ki živijo na mrzlih polarnih območjih (bodisi sezonsko bodisi vse leto), se znajo odlično prilagoditi ekstremnim razmeram. Številne vrste, ki tam prezimijo (npr. polarna lisica), imajo kožuh, ki je v zimskem času zaradi tolšče gostejši, poleg tega pa postane povsem bel. S tem je žival manj opazna, kar ji pomaga tako, če jo lovi plenilec, kot če sama opazuje oziroma zasleduje plen. Boj za življenje in smrt med plenilcem in plenom je namreč neusmiljen, prav dobra krinka pa zato pogosto odloča o življenju ali smrti.

Ko nastopi zima, se nekateri prebivalci, kot so ptice selivke, preselijo na jug, spet drugi, npr. severni medvedi, se skrijejo v snežne luknje. Polarna lisica in zajec uspešno premagujeta mraz, severni jeleni pa se kot ptice odpravijo proti jugu, na varovana gozdna območja. Življenje se prebudi šele pozno spomladi, ko se nad obzorjem pokaže sonce.

Težava svetovno segrevanje
Vsa ta zimska idila bo morda nekoč izginila, saj je človek s svojim nespametnim ravnanjem povzročil segrevanje ozračja. Zaradi tega izginja življenjski prostor za nekatere živali, kot je polarni medved, saj izginjajo ledeni pokrovi, na katerih se gibljejo živali, hkrati pa se dogajajo primeri, katerih vpliv v prihodnje še ni povsem znan - nekatere vrste ptic namreč v zimskem času ne letijo več na jug, ampak zaradi milih temperatur ostajajo kar na severu ...


Mala ali pritlikava podlasica živi povsod tam, kjer si lahko lahko ustvari brlog, v katerem vzgaja mladiče in shranjuje hrano, sicer pa na severni polobli in na Japonskem. Hrani se predvsem z manjšimi glodalci, upa pa si napasti celo večjega zajca. Odrasli samci merijo v dolžino okrog 30 centimetrov (vključno z repom), samice so manjše. Pritlikave podlasice imajo zelo vitko telo za lažje premikanje po rovih, ob tem pa je zanimivo to, da se pogosto naselijo v rov plena, ki ga ubijejo. Poleti je njena dlaka rjave, pozimi pa bele barve.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Ta mala je res lepa. Samo škoda, ko druge živalčike proč spravi.      


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Snežni leopard je velika mačka, ki živi v gorskih predelih osrednje in južne Azije od Afganistana, Kitajske, Rusije do Butana. Ima mehko in debelo krzno sivkaste barve z znamenitimi črnimi lisami. Dlaka, ki jo ima tudi na šapah, se jim pozimi povsem pobeli. Velja za zelo ogroženo vrsto, ki ji grozi izumrtje - v mnogih predelih Himalaje, kjer so bili nekoč pogosti, so popolnoma izginili. Danes se le počasi spet vračajo na poseljena območja južnih obronkov Everesta. Strokovnjaki ocenjujejo, da jih trenutno v naravi živi od 3.500 do 7.000. Snežni leopardi živijo od 15 do 18 let.




_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Polarni volk je največja podvrsta sivega volka. Živi na prostranstvih pustih polarnih območij in tundrah Aljaske, kjer je pet mesecev v letu dežela pokrita s temo. Aprila se na polarnih območjih temparatura redko dvigne nad - 30 stopinj Celzija, veter, ki piha po ledenih poljanah, pa ustvari zračno temparaturo okoli - 100 stopinj. Živi po vsej Arktiki. Zaradi bele barve v sneženi in ledeni pokrajini niso opazni, kar je pomembno za lov. Ker polarni volkovi živijo na območjih, kjer je bilo človeškega življa vedno malo, niso bili nikoli močno izpostavljeni lovu. Zato so ti volkovi tudi manj plašni pri stiku z ljudmi kot drugi volkovi. Hranijo se z z manjšim plenom, občasno pa potrebujejo tudi večji plen, kot je severni jelen, zaradi katerega morajo včasih prečesati območje 2000 kvadratnih kilometrov. Čas parjenja je spomladi, njihova življenjska doba pa je pa približno sedem let.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Tudi polarna lisica ali pesec je prebivalec, ki živi na mrzlih območjih severne poloble. Pozimi dobi ta majhna lisica zelo debel kožuh, ki jo varuje pred mrazom (krzno ima celo na spodnji strani šap). Poleg kožuha je na mraz zelo dobro prilagojena tudi izpostavljena glava - ima namreč kratka in 'prišpičena' ušesa in kratek gobček. Živijo večinoma samotarsko. Kadar niso na lovu, preživijo največ časa v izkopljenih brlogih, ob snežnih nevihtah pa si v snegu skopljejo začasna zatočišča.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Snežne opice ali japonski makaki so opice z belo do svetlorjavo barvo dlake, ki pa ne živijo na Arktiki. Njihova domovina je namreč Japonska, natančneje gorata območja otoka Honšu. Živijo v velikih tropih, ki jih lahko sestavlja tudi 500 živali, večinoma pa se število giblje od 40 do 200 opic. Glavne v tropu so samice, ki v njem po navadi preživijo vse življenje. To je v nasprotju z mladimi samci, ki ga morajo zapustiti in si poiskati drug trop. Živijo tako na drevesih kot na tleh, njihova območja, na katerih se gibljejo, pa niso večja od treh kvadratnih kilometrov. Za snežne opice je znano, da v imajo podobno kot ljudje v komunikaciji razvite dialekte, saj so zelo inteligentne, veljajo pa tudi za edino znano žival poleg rakunov, ki znajo umiti svojo hrano.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Snežna sova je velika sova iz družine pravih sov. Veljajo za zaščitni znak Severne Amerike, poleg snežno belega perja in dlak s sivimi odtenki pa jih zaznamujejo še okrogla glava, rumene oči in črn kljun. Znano je, da so temnejše predvsem samice in mladiči, samci pa so lahko celo povsem beli. Snežne sove prezimujejo na jugu Kanade in na skrajnem severu Evrazije, v zadnjih letih pa tudi južneje. O njih so poročali celo iz tako južnih krajev, kot so Teksas, Georgia, ameriške zalivske države, južna Rusija, severna Kitajska in celo Karibi.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Planinski zajec je zajec, ki se je prilagodil življenju v polarnih in gorskih habitatih. Preživi lahko pri temperaturah do - 40 stopinj Celzija. Poleti je sivo rjav, spodaj sivo bel, pozimi pa povsem bel. Robove uhljev ima večino skozi vse leto črne, razen zajcev, ki živijo v najhladnejših severnih področjih - ti imajo lahko povsem bele. Planinski zajec poseljuje različne življenjske prostore, od arktične tundre čez severne iglaste gozdove do visokega gorovja nad drevesno mejo. Razširjen je od Skandinavije do vzhodne Sibirije. Poleg tega so tudi osamljene populacije v Alpah, na Irskem, Škotskem, v Walesu in na otoku Hokaido. Sprednja stran tačk planinskega zajca je zaradi boljše toplotne izolacije in varnosti koraka na snegu in ledu močno poraščena. Hrani se s travo, z zelišči in pritlikavim grmovjem. Ko so rastline pod snegom in ledom, si morajo s svojimi močnimi in ostrimi kremplji hrano izpraskati izpod snežne odeje, da lahko preživijo.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Severni, tudi beli ali polarni medved je dobro poznani medved, ki velja za največjo zver na svetu. Najdemo ga v in ob Arktičnem oceanu. Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kilogramov, občasno pa lahko presežejo tudi 800 kilogramov. Samice so pol manjše od samcev. Svetovna populacija po ocenah obsega od 16.000 do 35.000 osebkov, od tega jih je 60 odstotkov v Kanadi. Severnega medveda zlahka prepoznamo po belo obarvanem kožuhu. V nasprotju z drugimi arktičnimi sesalci ga poleti nikoli ne zamenja za kožuh temnejše barve. Dlaka dejansko ni obarvana belo, temveč je neobarvana in votla, tako kot beli lasje pri ljudeh. Severni medvedi so dobro zavarovani pred mrazom, a se pregrejejo pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija. Njihova izolacija je tako učinkovita, da skoraj ne oddajajo toplotnega sevanja. Hranijo se predvsem s tjulnji, lovijo pa tudi kite beluga, mrože in glodalce. Severni medvedi naj bi bili ogroženi ne le zaradi lova, temveč tudi zaradi izgube habitata, ki jo povzroča svetovno segrevanje.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Harfa tjulenj je sesalec, ki večino svojega življenja preživi v morju, povsem domače pa se počuti tudi na ledenih pokrovih. Živi predvsem ob obalah severnega Atlantskega oceana in Arktičnega oceana od Rusije, Grenlandije do Kanade. Harpa tjulenj ima kratko in gosto krzno s črnimi brki in gobčkom. Mladiči so povsem beli. V dolžino lahko zrastejo do 1,7 metra, tehtajo pa do 130 kilogramov. Veljajo za mesojedce, na njihovem jedilniku pa se znajdejo predvsem ribe in rakci. Hrane ne žvečijo, ampak jo pojedo v velikih kosih. Na zadnjem delu ustne votline imajo sicer močne zobe, s katerimi zdrobijo močne lupine rakov. Sami so plen predvsem kitom ubijalcem (orkam) in severnim medvedom, so pa tudi osnovna vrsta komercialnega lova na tjulnje.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Severni jeleni so edini jeleni, kjer imata rogove oba spola. Tehtajo od 55 do 320 kilogramov, velike razlike pa nastajajo med populacijami, ki so različno oddaljene od severnega tečaja. Samice so sicer pol manjše od samcev. Severni jeleni živijo v zelo neugodnih razmerah arktične tundre in v subarktičnih (borealnih) gozdnatih predelih. V iskanju hrane premagajo večje razdalje kot kateri koli kopenski sesalec. Prehodijo lahko kar 5.000 kilometrov na leto, pri čemer največje selitve potekajo spomladi in jeseni. Spomladi se selijo na območja, ki so ugodna za vzgajanje mladičev. Tam se jih lahko zbere tudi več deset tisoč. Pozimi se skupine močno zmanjšajo, saj je na razpolago manj hrane. S svojim izjemnim vohom najdejo hrano globoko pod snegom in jo potem izkopljejo s sprednjimi nogami. Pozimi so pomemben del prehrane lišaji, poleti pa je hrana raznovrstnejša in vključuje liste dreves, gobe, travo in podrast. Na hud mraz so severni jeleni prilagojeni na več načinov. Imajo čudovit kožuh iz votle dlake, ki omogočajo dobro izolacijo v hudem mrazu. Kožuh je lahko od temnorjave do skoraj bele barve in je različen med podvrstami, populacijami in spoloma ter se spreminja med sezonami. Hojo po snegu in močvirnatem terenu jim olajšujejo veliki in vbočeno ukrivljeni parklji, ki so zelo uporabni tudi pri plavanju. Veliki parklji pa jih ne ovirajo pri teku, saj lahko dosežejo hitrost osemdeset kilometrov na uro. Podobno kot pri ljudeh tudi pri severnih jelenih samice živijo dlje - okrog 15 let, samci pa pet let manj.



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.