Nekaj dni pred lanskim božičem sklenjeno prijateljstvo med taščico in angleškim tovornjakarjem se je po zimi, ki jo celinske taščice preživijo v manj mrzli Angliji, potegnilo še v pomlad in še kar traja, poklicni voznik tovornjaka in njegova prijazna in večno lačna ptičica pa sta postala prava senzacija, o kateri lokalni mediji pogosto poročajo. Ker si prihaja Johna in njegovo taščico ogledovat staro in mlado in tudi šolski razredi, so morali, da obiskovalci ne bi motili dela na parkirišču, na ograjo pred dvoriščem podjetja izobesiti celo urnik za obiske in oglede nenavadnega prijateljstva.
»Vse se je začelo tri ali štiri dni pred lanskim božičem, ko sem pred tovornjakom na dvorišču med malico jedel biskvit in mi je mimo glave nenadoma švignila taščica, me obletela, se spustila na asfalt in s tal na hitro pobrala nekaj odpadlih drobtinic. Ko sem ji jih potem nadrobil še nekaj in se umaknil za nekaj korakov, se je taščica, ki je sedela na veji bližnjega drevesa, pri priči vrnila, jih snedla in čakala, da ji jih dam še nekaj. Naslednji dan sva s ptičico zgodbo ponovila, tretji dan pa mi je že jedla z roke,« pravi John Hancock, ki se s pernato prijateljico zabava in jo hrani dvakrat na dan. Včasi celo trikrat; zjutraj, ko pride v službo, za malico ali kosilo in popoldne, ko se po koncu službe odpelje domov. Taščica včasih pristane celo na Hancockovi plešasti glavi, običajno pa čaka na drobtinice hrane na oknu tovornjakove kabine ali na robu vzvratnega ogledala.
In kaj se dogaja, ko je John Hancock na dopustu? Da taščica ne bi ostala lačna, jo z drobtinicami biskvita ali piškotov oskrbujeta Hancockova prijatelja, prav tako tovornjakarja Tom Murray in Matthew Paddan, ki ju je krotka ptičica tudi vzela za prijatelja, a le ko Hancocka ni v službi. Ko je nazaj, pa se za Toma in Matthewa, četudi ji ponudita še kaj boljšega kot John, sploh ne zmeni!
(Slovenske novice)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
