Žužkojede rastline gojimo zaradi nenavadnega videza in sposobnosti lovljenja žuželk. Žuželke lovijo zato, ker na ta način pridobijo nekatere potrebne minerale. Lovijo na različne načine: nekatere imajo na listih posebne lepljive laske, druge zelo hitro zaprejo list, obstajajo pa tudi takšne, ki muhe ujamejo v dolge čaše s tekočino.
Žužkojede rastline si žuželke vedno ulovijo same, zato jih ne silimo z njimi. Hrano lahko dobijo tudi iz drugih virov, zato muhe niso pogoj za preživetje. Ko rastlina muho ujame, je ne poje, temveč uporabi le njene sokove.
Ker mesojedke, tako kot tudi druge rastline, pozimi počivajo, hranjenja ne potrebujejo. Lahko jim celo škodi, zato jih pustimo na miru in potrpežljivo počakajmo do pomladi. V tem času jih postavimo na nekoliko bolj hladno mesto (s temperaturo 10 stopinj Celzija). Tam naj muholovka ostane vse do aprila. Takrat jo začnemo postopoma navajati na višje temperature.
Zalivamo malo in sproti odstranjujemo odmrle cvetove. Od pomladi do jeseni jih hranimo v sončnem prostoru v stanovanju, lahko pa jih prenesemo tudi na vrt. Pazimo, da je zemlja ves čas vlažna, saj žužkojede rastline izvirajo iz močvirij in tropskih področij.
Najpogostejše so muholovke (lat. Dionaea, na slikah), ki imajo na notranji strani listov ščetine, ki so občutljive na dražljaje. Ko se pojavi žuželka vzdraži ščetine in list se začne zapirati. Pogosto srečamo tudi vrčarke (lat. Nepenthes), ki tvorijo vrčke s katerimi lovijo žuželke.
(seniorji.info)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
