Zaledeneli plodovi
Strokovno mu rečemo Berberis thunbergii ter je doma na Japonskem. Iz teh grmov zasajene žive meje so zanesljivo bodičaste in neprehodne, pa naj imamo opravka z zelenolistnim ali rdečelistnim različkom. Pri tej vrsti listi jeseni odpadejo, a pomladi ob novem olistanju njegovo rumeno cvetje širi močan vonj, ki ni ravno vsem všečen. Vsekakor pa so jeseni koristni plodovi, drobne jajčaste jagode z obilno zalogo vitamina C. V preteklih desetletjih so žlahtnitelji odbirali prav tiste osebke z večjim vitaminskim bogastvom, zato bi mogli japonski ali thunbergov češmin brez težav uvrstiti med alternativne sadne vrste. Presnih sadežev ni priporočljivo uživati, predelamo pa jih lahko v marmelado, žele ali sadni sok. Tudi čaj iz posušenih češminovih jagod je učinkovit antiskorbutik. Plodovi se obdržijo vso zimo in nekaterim ptičem so del prehrambenih zalog. Vrsta je vsestransko uporabna in pri nas popolnoma odporna, toda zaradi trnja si je treba ob bližnjem srečanju nadeti primerno debele rokavice. Ta vrsta češmina ima podobno kot naš običajni češmin (Berberis vulgaris) notranjo plast skorje izrazito rumeno obarvano, kar je naravno barvilo za volno, bombaž, platno in usnje. Nekoč so skorjo češminovih grmov odkupovali podobno kot borovnice ali posušene jurčke. Še prej nekoč pa so bile menda češminove korenine učinkovite pri nedovoljenem ribolovu.
Nekatere vrste češminov so delno ali popolnoma zimzelene, pri drugih cvetje ni rumeno, temveč oranžno, plodovi pa niso vedno rdeči, ampak celo modrikasto črni. Marsikaj od tega je za vrtnarje močno zanimivo. Darvinov češmin (Berberis darwinii) je med tistimi, ki imajo menda najmočnejšo oranžno barvo cvetja, obenem pa so grmi prezimno trdni in zimzeleni. Njegova domovina sta Argentina in Čile in resnično ga je l. 1835 odkril sam Darwin! To je vedno zelen grm, ki zraste do dva metra v višino ter zacveti že zgodaj pomladi. Nizek zimzelen grm je Berberis candidula, ki ima bledo rumeno cvetje, plodovi pa so modro črni in z belim poprhom. Zaradi nizke rasti je ta vrsta primerna za skalnjake in grobove. Zanimiv je tudi s Kitajske izvirajoč Berberis gagnepainii s svojimi podolgovato koničastimi in na robovih redko nazobčanimi listi. Ostaja nizek zimzelen grm, vrsta pa je odporna na dim in prah ter dobro uspeva tudi v senci. Podoben je še Berberis julianae, vendar nekaj večji in njegovi trni so dolgi celo 4 cm, v Evropi pa ga poznamo natančno 113 let. Razmnoževanje vrst je mogoče s setvijo, sorte pa vedno samo s potaknjenci.
Darvinov češmin
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
