"Od naše duševnosti je odvisno zdravje. Premalo spanja vodi k boleznim srca, srčnožilnim boleznim, h kapi in k raku. Kava s kofeinom nam skrajšuje življenje," opozarja homeopat Živan Krevel, dr. med.
Poskrbite zase!
"Zase je treba poskrbeti. Že z rahlimi spremembami se da veliko narediti. Zase dobro poskrbimo že, če si upamo misliti na svoj način in smo sposobni tudi kljubovati večinskemu mnenju. Če ti rečejo, da je nekaj zdravo, je treba podvomiti, ker si sicer lahko hitro potisnjen v kakšno interesno skupino. Rek, da je vsak svoje sreče kovač, velja tudi pri zdravju. Prevzemimo to odgovornost. Strah je čustvo, ki je v našem kulturnem okolju prevladujoče, ker te determinira, da ne smeš delati napak. Če jih narediš, si kaznovan. Strah je največji sovražnik resnice. V naši državi je veliko strahu, strah nas je prihodnosti. Kriza pa je tudi priložnost. Toda, če nas ni strah, bomo dosegli več.
Biti moramo samostojni, upati si je treba reči, podvomiti: morda pa to ni prav, morda je prav na drug način. Ko jih tehtamo, izgledajo stvari res komplicirane, a ni tako, bistveno je, da uporabimo zdravo pamet - zdravo kmečko pamet. Pa še to moramo vedeti, da država ne bo poskrbela za nas, tudi družina ne. Nihče ne bo poskrbel za nas, vsak je sam odgovoren za to, kaj se z njim dogaja, kakšno prihodnost bo imel. Vsak je svoje sreče kovač. Bistveno je, da prevzamemo odgovornost.
Kaj je zdravje
"Zdravje je stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Bistvo zdravja je, da je ravnotežje duhovnosti, duševnosti, fizioloških funkcij in organskih sistemov. Ne moreš biti zdrav, če se tudi socialno ne počutiš dobro. Imeti je treba cilje, v okolju biti sprejet itd.
Mi smo narava
V naši kulturi se miselni proces, intelektualizem, zelo poudarja, problem pa je, da je to linearen proces, ki ne more zajeti zadev celovito, kot so procesi v naravi. Vse v naravi niha. Narava je vsa v gibanju. Ena večjih človekovih zablod je miselnost, da je vse vedno enako, a tega ni. Ko narava niha, tudi mi v okviru nje nihamo. Če narava niha, smo mi del narave in tudi mi nihamo znotraj nje. Prilagojeni smo, da to z lahkoto sprejemamo. A vseeno funkcioniramo parcialno. Parcialni pogled na zdravje je pripeljal do tega, da imamo specialiste in celo subspecialiste, namesto da bi celovito gledali na zdravje.
Kaj je
najpomembnejše
Duševnost najbolj vpliva na naše zdravje. Spanje je zelo pomembno. Treba se je odreči tudi poživilom. Šport, zdrava prehrana in post so nujni. Treba je skrbeti za primerno telesno težo. Kelacija in krvodajalstvo dobro vplivata na zdravje. Sončenje je nujno. Izogibati se je treba nevarnim kemikalijam. Spolnost je dobra za zdravje. Treba je skrbeti za zobe. Izogniti se je treba iatrogenim boleznim.
Duševnost
Za zdravje je bistven optimizem. Če smo polni strahu, nimamo vizije. Zdrav mora imeti vizijo, kaj bi počel, sicer ni smisla. Ljubezen, socialni dejavniki, uspeh, vse to vpliva na zdravje. Tudi če smo preveč natančni glede zdravja, ne bomo zdravi. Kakšen greh je seveda tudi kdajpakdaj dopusten, preveč rigidno se držati vsega, ni mogoče, ker življenje ni takšno. Bodimo igrivi na sproščen način. Stalne slabe navade pa seveda peljejo v hujše težave in navzdol. "Jaz raje uživam, pijem kavo, kadim, zvečer se ga napijem, raje živim kratko, a tako, kot je treba," porečejo nekateri. Pa je to res lepo življenje?
Spanje
Spanje je ena ključnih osi, okoli katere se giblje zdravje, če ni dobrega spanja, ne more biti zdravja. Dovolj ga mora biti in biti mora dovolj kvalitetno. Bistveno je učinkovito spanje. V povprečju ga je dovolj 7 do 8 ur, če je globoko, če veš, da se ponoči ni nič zgodilo. Če spanje ni kvalitetno, smo utrujeni, utrujeni pa se ne moremo ubraniti bolezni. Da otroci, ki gredo v vrtec, pogosteje zbolevajo, vemo vsi, in v glavnem rečemo, da je krivo prenašanje virusov in bakterij od enega na drugega. Še pomembnejše pa je, da so otroci, ki začenjajo nov življenjski ritem, utrujeni. V prvem letu v vrtcih zbolevajo zaradi duševnih vzrokov, zaradi ločitvenega stresa, pri tretjem letu pa v glavnem zaradi utrujenosti. Urediti jim je treba ritem, spati morajo vsaj 12 ur.
Premalo spanja škodi tudi starejšim ljudem. Premalo spanja vodi k boleznim srca, k srčnožilnim boleznim, h kapi in k raku.
Proč s poživili!
Uživajte v svoji kavi in življenje bo kratko. Bistvo učinkov poživil je, da jih potrebuješ. Utemeljitelj homeopatije Hannemann je že v 19. letu pisal, da je kava prikriti ubijalec. Kavo telo zahteva. Ko se zjutraj zbudiš potreben kave, je temu kriva kava. Zaradi ene kave lahko greš kasneje spat in tudi slabše spiš. Zbudimo se utrujeni in kava pomaga in smo v začaranem krogu. Brezkofeinska kava je zakon. Kavo s kofeinom je treba dati med lepe spomine. Če ne opustiš pitja kave, ni učinkov pri zdravljenju. Kofein, nikotin, tein kofein in vse drugo, kar se konča na "-in", škodi. Alkaloidi spodbujajo stresni del vegetativnega živčevja, za katerega mislimo, da nam pomaga živeti, a nam ne pomaga. Misli so tedaj hitrejše in skačemo z ene teme k drugi. Bolje pa je misliti in živeti bolj počasi.
Šport
Šport ima nasprotni učinek od kave. Biti mora intenziven, da spodbudi nek dražljaj. Šport fizično utrudi. Šport preprečuje stres, usmerja telo v nasprotni smeri, k relaksaciji. Človeka tudi prisili, da gre prej spat. Šport poveča učinkovitost spanja, zmanjša žilne, srčne bolezni, zmanjša težo. Če je spanje globlje, je manj lakote, volčja lakota je reakcija na utrujenost. 10 do 15 minut intenzivnega športa dnevno je za začetek dovolj. Poskušajmo z intervalnim treningom, intervale postopno povečujmo. Telo je s športom najbolje spraviti v močno stresno stanje, ki ima močan učinek na telo. Če se fizično telo dobro počuti, deluje dobro duševnosti. Športniki se v duševnem smislu hitreje poberejo, ni depresij. Poveča se energija in boljša je tudi spolnost. Dobri so anaerobni športi. In paziti je treba pri prehrani.
Jejte čim manj!
Jesti bi morali čim manj. Seveda to velja za odrasle ljudi, otroci potrebujejo dovolj hrane za rast. Majhni obroki in pogosto prehranjevanje niso najboljši, bolje je jesti majhne obroke in čim manjkrat. Kardiolog mojega očeta je star 90 let in je suhljat, aktiven. Zelo malo poje. Kdor manj je, si bistveno podaljša življenje. Hrana pa naj bo ekološka, gensko spremenjeno hrano umaknite iz jedilnika, uživajte čim manj predelane hrane, pakirane v vrečke, ker so tej dodani sladkor, soli, ojačevalci okusa, emulgatorji in drugo, skratka: veliko kemije, ki je škodljiva. Popularne osvežilne pijače vsebujejo aspartam, nedopustno je, da take pijače dovoljujejo prodajati ljudem. Aspartam je problematičen, ker v telesu nastane metanov, ta nastane tudi pri sadju, a tisti je neškodljiv. Pri aspartamu se razgradi v formaldehid, ki ga živali predelajo, ljudje pa nimamo encima za to. V človekovem telesu pride do spremembe v genetskem smislu.
Maščob se je treba ogibati, a ne vseh, tiste, ki so v oreščkih, jajcih, avokadu, maslu, so koristne. Zelo koristen pa je tudi post, saj med postenjem telo porabi naložene maščobe. Človek, ki se posti, živi dlje, kot tisti, ki poje kos kruha na dan. Po 6 do 8 urah posta se glukoza iz zaužite hrane v celoti porabi, po tem času začnemo kuriti maščobe. V evolucijskem smislu smo prilagojeni na ketonsko presnovo, torej na "kurjenje" maščob. Post je torej zdravilen, zdravnik Krevel priporoča vsakodnevni post, da torej vsak dan jemo 6 do 8 ur, potem pa ne več. Recimo, da se hranimo med 12. in 20. uro, zajtrk pa izpustimo, saj se telo hrani s z naloženimi maščobami. Zajtrk je zdrav samo za otroke, oni za svojo rast morajo jesti, mi pa smo dopoldne v varovanem obdobju ketonalne diete. Tako se varujemo tudi pred rakom, ker se rakave celice prehranjujejo prav z glukozo. Jesti je treba zeleno hrano, torej solate, sadje, kalčke, zmanjšati pa velja beljakovine živalskega izvora in žita. Paziti je treba na fruktozo, v evolucijskem smislu žita niso za človeka najbolj zdrava.
Telesna teža
Na telesno težo vpliva spanje, apetit zmanjšamo z več spanja, s športom, zmanjšati je treba stres. Ne jejmo hrane, ki redi; cenejša hrana iz supermarketov je pogosto prav takšna. Pri taki hrani glukoza hitro pride v kri, insulin pa jo mora spraviti iz telesa, ko tega ne zmore več, se ravnotežje v telesu podre.
Krvodajalstvo in kelacija
Dajanje krvi koristi. Kelacija je zdravilna in preventivna metoda, pri kateri spravljamo iz telesa škodljive težke kovine, ko je teh preveč v celicah in v krvi, spodbujajo oksidacijo, to pa ruši celične procese. Če mehanizem ne deluje, gladke mišice stisnejo žile. V Novi Zelandiji to metodo uporabijo pred operacijo srca, in sicer to storijo z infuzijo. O kelaciji - v homeopatskem centru Živana Krevla jo opravljajo-, več v prihodnji številki.
Sončenje
Manj raka je pri ljudeh, ki se redno sončijo. Naravni vitamin D je zelo pomemben. Biti na soncu, je relativno zdravo.
Nevarne kemikalije
Izogniti se je treba nevarnim kemikalijam, endokrini motilci iz plastike so škodljivi, ker so podobni hormonom, zato namesto plastike raje uporabljajmo steklene posode. Formaldehid je tudi v lesnih ploščah, v tkaninah, namesto teflona uporabljajte raje keramično posodo. Tudi vzmetnice s snovmi proti gorenju so škodljive.
Spolnost
Spolnost je odraz vitalnosti. Zdrava spolnost kaže na to, da je življenjske energije dovolj.
Zobje
Zdravi zobje so pomembni, amalgam z živim srebrom pa povzroča vnetja, povzroča degenerativne posledice. Za zobe je treba redno skrbeti.
Iatrogene bolezni
Bolezni, ki jih povzroči zdravljenje pri zdravnikih, so na tretjem mestu po smrtnosti. Medicina deluje na dokazih, niso pa ugotovili, kako hkrati učinkujejo na človeško telo tri zdravila. Nekaterim bolnikom pa jih predpišejo celo po 10 za hkratno uživanje. Kako to učinkuje na telo, pa je za zdaj popolnoma nepreverjeno.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!