2. Mustangi, ameriški divji konji, so potomci konj, ki so bili uvoženi v Ameriko iz Španije v petnajstem in šestnajstem stoletju. Divji konji so tako potomci udomačenih živali, ki so pobegnile v naravo in se tam razmnoževale več generacij. Črede takšnih konj je mogoče najti marsikje po svetu. Čredo kobil in žrebet vodi žrebec, ki odžene mlajše tekmece. Ti kasneje poskušajo ustanoviti svojo čredo.
3. Edini resnično divji konj je przewalski konj, ki v nasprotju z ameriškimi mustangi in avstralskimi brambiji ni bil nikoli udomačen. Ime je dobil po ruskem raziskovalcu, ki je prvič opisal konje, dirjajoče po širnih stepah Mongolije. Po letu 1969 v naravi ni bilo mogoče zaslediti nobenega tega konja več in več kot 30 let smo bili prepričani, da je izumrl. Ironično, da se je konj, ki se ni dal nikoli udomačiti, rešil pred izumrtjem zaradi dvanajstih primerkov, ki so bili v živalskih vrtovih in so jih uporabili, da bi vrsto rešili pred izumrtjem. Tako je njihova populacija čez leta narasla in leta 1992 so v divjino spustili prvih šestnajst konjev. V naslednjih letih je bil przewalski konj naseljen v dva nacionalna parka v Mongoliji in na obrobje puščave Gobi. Ocenjujejo, da danes v divjini živi okoli 2000 przewalskih konj.
4. V Avstraliji niso bili nikoli najdeni nikakršni fosili prednikov današnjega konja. Avstralija je prve konje spoznala šele v osemnajstem stoletju, ko so tja prišli s priseljenci.
5. Človek je konja udomačil v evroazijskem delu pred približno 6000 leti. V mnogih azijskih kulturah pripada konju še danes častno mesto, ki je pogosto povezano z junaškimi podvigi v preteklih vojnah, ko sta bila konj in vojščak partnerja. Veljalo je, da brez dobrega konja ni dobrega vojščaka.
6. Obstaja nekaj znamenitih "parov", ki so spreminjali svetovno zgodovino: Aleksander Veliki in njegov Bukefal, El Cid in Babieca, Napoleon in Margo ... Znamenita je legenda, kako je nastalo prijateljstvo med Aleksandrom Velikim in njegovim konjem. Njegov oče Filip Makedonski je dobil v dar prekrasnega, divjega žrebca. A kaj, ko ga ni mogel zajahati ne sam ne drugi jezdeci, konj je vsakega vrgel na tla. Poskuse krotenja je opazoval dvanajstletni Aleksander in ugotovil, da se konj boji svoje sence. Postavil ga je tako, da je ni mogel videti, in uspelo mu ga je ukrotiti. Legenda pravi tudi, da mu je oče, ki ga je opazoval pri krotenju, dejal: "Najti si boš moral novo kraljestvo. Makedonija je premajhna zate." Aleksander Veliki in Bukefal (dobesedno "bikoglavi") sta bila skupaj v mnogih velikih bitkah, dokler konj v bitki na reki Hidasp - današnji Pakistan - ni bil ubit. Aleksander je v njegovo čast tam zgradil mesto Bukefala, ki se danes imenuje Džhelum.
7. Pred udomačitvijo so ljudje konje lovili kot divjad zaradi mesa in kož. Večinoma so jih lovili tako, da so jih pobili z udarci ali pognali v prepade. Konj se še danes pred nevarnostjo rešuje predvsem z begom - zapisan je v njegov spominski kod.
8. Konjevi zobje so dober kazalec njegove starosti. Iz tega izhaja rek Podarjenemu konju se ne gleda na zobe v pomenu "pri podarjeni stvari se ne gleda na njene napake".
9. Večina konj živi 25 do 30 let, za najstarejšega konja pa velja rekorder Stari Billy, vlečni konj iz Anglije, ki je dokumentirano dočakal 62 let. Skotil se je leta 1760 in celo življenje vlačil barke po kanalih, poginil pa je leta 1822. Njegova nagačena glava zdaj krasi muzej v Manchestru.
10. Konj ima največje oči med vsemi kopenskimi sesalci.
11. Za najlepše v konjskem svetu veljajo arabski konji. Arabska legenda pravi, da je "arabca" ustvaril Alah iz južnega vetra, zato arabskim konjem pravijo tudi "otroci vetra". Arabci so v bitkah uporabljali samo kobile, ker se v nasprotju z žrebci niso oglašale, ko so opazile tuje konje, in tako niso izdajale položaja vojščakov. Arabske konje odlikujeta neverjetna vzdržljivost in inteligentnost.
12. Iz grške mitologije poznamo Pegaza, krilatega konja. Kjerkoli je udaril s kopitom v tla, se je pojavil izvir vode. Pegaz je Pozejdonov in Gorgonin sin in v mitologiji je služil kot prinašalec strel Zevsu. Ujela ga je Atena in ga odvedla muzam na Parnasu, kjer je simbol pesništva. Drugi znani konj iz grške mitologije je kentaver, pol konj pol človek, miljenec bogov. Jupiter ga je po smrti postavil med zvezde.
13. Konj je od nekdaj žel občudovanje med ljudmi, od tod tudi mnoga verovanja, legende in simboli. Od davnine do danes podkev pomeni simbol sreče.
14. Nekaj posebnega je tudi trojanski konj iz Homerjeve Iliade. V velikem lesenem konju so Grki s prevaro prišli v Trojo in jo zavzeli. Danes trojanski konj pomeni "kar s prevaro, zvijačo pride v kaj, da to od znotraj oslabi, uniči".
15. Četudi beseda "hippopotamus" pomeni "rečni konj", so nilski konji po sorodstvu bliže svinjam kot konjem.
16. Jezdni konji so bili nekoč privilegij višjih slojev. Svoj boljši socialni položaj so jezdeci dokazovali tudi iz položaja v sedlu do navadnih ljudi, ki so pešačili - nanje so lahko gledali zviška. Iz tega je nastal frazeologem "biti na konju" v pomenu "uspeti, doseči cilj".
17. Skozi zgodovino je bilo predvsem v ZDA sprejetih nekaj zelo neumnih "konjskih" zakonov. V Utahu, na primer, je bila neporočena ženska obsojena na zaporno kazen, če je jezdila v nedeljo.
pripravlja: Glorija Lorenc
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
