Vsak dan jo srečam, kako z nakupovalno vrečo na kolesih hiti naokoli in preverja različne akcije po trgovinah. Rada pove, kje se splača kaj kupiti in kje je predrago. Koristne informacije za nas – upokojence, ki moramo dobro premisliti o vsakem centu. Pa še to: ljubi potopisna predavanja, ki jih prirejamo v prostorih Društva upokojencev Lendava, nobenega ne izpusti, kakor ne kulturnih prireditev v lendavskem kulturnem domu.
Obiskala sem jo zato, ker slovi po svojih zvoncih. Je edina zbirateljica zvoncev v okolici. Domači jo podpirajo po svojih močeh. Mož ji je cel zid dnevne sobe opremil z ličnimi policami, kjer kraljujejo večji in manjši zvonci, s stene pa v pravih grozdih visijo taki skoraj pravi kravji zvonci. Tudi mož Feri je zbiratelj – zanimajo ga okrasni stenski krožniki, ki pa kraljujejo na kuhinjskih stenah.
Zelo zanimiv konjiček je, zbiranje okrasnih zvončkov namreč, kot sama poudari. Ko sedeva v njen priljubljen kavni kotiček pod policami s 715 pisanimi zvonci, se veselo pošali, češ da je zanjo to najlepši, najtoplejši del velike hiše. Tu ima svoj zlati mir, da se lahko posveti branju, premišljevanju ali od časa do časa zvončkljanju z zvonci. Vsak se drugače oglaša in vsak izmed njih je povezan s kakšnim prijetnim spominom, doživljajem, obletnico, rojstnim dnem. Mnogi jo spominjajo na drage osebe, ki so ji bile dragoceni predmet prinesle. Rada bi dosegla število 1000, potem pa bo morebiti odnehala zbirati. Ali pa tudi ne, kdo ve?
»Prvi zvonec – kristalni – mi je podarila dobra znanka, doma iz Héviza na Madžarskem. Čudovit je, kombinacija modrega in prozornega stekla,« pripoveduje z zvončkom v roki. Ta cinglja s prijetnim visokim glasom, nežno, kot bi bil posebno naklonjen lastnici Heleni. »Potem sem začela iskati po prodajalnah zanimive zvonce, porcelanaste, keramične, kovinske, steklene … Vsak po svoje je zanimiv, vsak drugače pozvanja.«
Zvonce so prinesli k hiši znanci, prijatelji, sinova, kajti vsakemu, ki se je odpravil na potovanje v svet, je naročila, naj ji prinese zvonec. Tako se gospa Helena lahko pohvali celo s keramičnim zvoncem iz Brazilije in enim s Kube, tudi iz Amerike jih ima lepo število, iz Kanade, predvsem pa iz krajev, ki jih je sama prepotovala: iz Grčije, Tunizije, Egipta, Izraela, Jordanije in seveda iz Madžarske, kjer se rada poda na bolšje sejme, na katerih vsakokrat izbrska vsaj enega ali dva. V gozdu zvoncev so tudi taki, ki imajo certifikat, kar pomeni, da prihajajo iz svetovno znanih tovarn porcelana. Takšen je čudovit nežno rjav zvonček s cvetličnim vzorcem iz tovarne Zsolnai na Madžarskem, pa čudovit porcelanast zvon z božičnim motivom iz Kölna in tretji iz Anglije, iz tovarne, ki oskrbuje s porcelanom gospodinjstvo angleške kraljice. A najljubši zvon gospe Helene je tisti, ki ga je ob božičnih večerih še kot otrok poslušala v domači hiši. Zelo preprost železni zvonček - izdelal ga je bil njen oče, ki je bil znan lendavski izdelovalec kotlov za žganjekuho.
Vprašam, kako pogosto snaži svoje dragocene zvonce.
»Vsaj dvakrat letno mi jih mož Feri zloži s polic na tla dnevne sobe. Kristalne moram temeljito oprati v vroči vodi s pralnim sredstvom, keramične, porcelanske, lesene in kovinske pa samo dobro podrgnem z mehko krpo, da jih rešim prahu. To opravilo mi vzame kar tri dopoldneve,« mi pojasni Helena.
Na vprašanje, ali je svojo zbirko zvoncev že kje razstavila, pove, da bi bilo zanjo to verjetno prenaporno. Če niso postavljeni na police, nič ne »pokažejo«, pravi. Razstavnih prostorov s primernimi policami pa v Lendavi nimamo. Si pa želi, da bi ljudje videli njeno zbirko, njene zaklade, zato se je odločila povabiti na obisk poklicno fotografinjo, ki ji bo izdelala ličen velik plakat, na katerem bo lepo vidna celotna zbirka pisanih zvončkov.
Skozi okno pokukam še na njen obsežni vrt, ki zdaj seveda počiva. A gospa Helena ima na okenski polici že pripravljen kupček semenja in le čaka, da se bo vrtna zemlja ogrela. Zaupa mi, da sta oba z možem Ferijem strastna vrtnarja. Imata tudi vinograd in sadovnjak pa lepo urejen cvetlični vrt, v katerem kraljujejo oleandri. Imata osem velikih grmov, že pravih dreves, ki so poleti in jeseni prelep okras okolice njune družinske hiše.
Preden se posloviva, omeni, da si je za bližajoči 70. rojstni dan omislila križarjenje po Sredozemlju. Ker zelo rada potuje, bo to zanjo prekrasno darilo. Skupaj z možem si bosta malo privoščila, in ker bo med popotovanjem kar nekaj turističnih postankov v različnih sredozemskih deželah, se bo zagotovo s križarjenja skupaj z gospo Heleno vrnilo v Lendavo tudi lepo število novih okrasnih zvoncev.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
