 |
Stran 1 od 1
|
| Avtor |
Sporočilo |
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
 JESENSKA ZGODBA: Njena mati
Star sem šestindvajset let, ime mi je Beno. Povsem normalen moški sem, rad imam lepe stvari. Rad imam ženske, tako kot vsak. Da je ljubezen lahko brez meja, sem občutil na lastni koži. Ujel sem se v zanko, v sladko in napeto zanko in nisem znal pobegniti. Sam sebe sem prepričeval, da ne počnem nič slabega, da je ljubezen lahko tudi takšna.
Oče mi je zapustil mizarsko delavnico, mati se je, ko sem imel dvaindvajset let, preselila k novemu ljubimcu in mi zapustila majhno hiško. Izučil sem se za mizarja in odprl sem svojo obrt. Dela je bilo čez glavo, denarja sem imel dovolj.
Počasi sem se naučil živeti samostojno življenje. Sam sem si kuhal, sam sem pral in likal, sam sem pospravljal hišo. Poleg tega sem ob petkih rad zahajal v lokal, kjer so se zbirali moji vrstniki. Imel sem nekaj dobrih prijateljev in petkovi večeri so bili sprostitev.
Ko mi je bilo osemnajst let, sem prvič spal z žensko. Ida je bila dve leti starejša od mene in že nekoliko izkušena dama. Popeljala me je v raj in nisem ga več hotel zapustiti. Toda Ida ni imela vedno časa. Bila je namreč zaročena. Mene to ni motilo, če ni njo, zakaj bi potem mene.
Ano sem spoznal, ko sem dopolnil dvajset let. Bila je leto dni mlajša, črnolasa in imela je lepo postavo. Ujela sva se, postala sva par. Ana je še študirala, k meni je hodila vsak konec tedna. Bilo nama je lepo. Najina ljubezen je trajala štiri leta. Potem je bilo vsega konec. Jaz sem bil zanjo le mizar, ona je študirala za sodnico. Najini poti sta postali preveč različni, da bi ju lahko združila v eno. Njena družba je postajala drugačna. Zanimali so jo drugačni pogovori, drugačne teme. In enostavno je nehala prihajati. Najprej je prišla vsakih štirinajst dni, potem še enkrat na mesec in potem je nekega dne ni bilo več. Bilo mi je hudo. Nanjo sem bil navezan, imel sem jo rad. Takrat sem tudi sklenil, da ne bom več mešal svoja čustva med žensko. Imel jo bom, da to seveda, ampak, brez ljubezni.
In je šlo. Dve leti. Menjal sem ženske, se zabaval, a nikoli zares ljubil. Dokler nisem naletel na njo. Ivana.
Bilo je poletje, vroče in soparno. Ob petkih sem se hladil na terasi lokala skupaj s prijatelji ob kozarcu piva. Že takoj, ko sem jo zagledal, mi je padla v oči. Nekoliko sramežljivo je prišla do naše mize in nas vprašala, kaj bomo. Imela je temno rjave oči in temne dolge lase. Srednje visoko postavo, uhan v popku in vitko telo.
»Si nova pomoč?« sem jo vprašal.
»Ja, delala bom med počitnicami,« mi je prikimala in se mi smehljala.
»Potem bom vsak dan tu,« sem ji rekel.
Postalo ji je nerodno, gledala je v tla.
Ves večer sem jo opazoval in tudi ona je večkrat namenila sramežljiv pogled meni.
Preden smo pozno zvečer odšli, sem stopil do točilne mize in počakal, da je imela prost trenutek.
»Kdaj jutri delaš?« sem jo vprašal.
»Popoldan,« mi je sramežljivo povedala.
»Potem pridem popoldan,« sem dodal, ji pomežiknil in odšel. Čeprav se nisem obrnil, sem čutil na hrbtu njen pogled. Da, res je bila privlačna.
Bila je sobota. Ves dan sem delal in niti nisem utegnil misliti nanjo. Dan je bil vroč, dela je bilo ogromno in kot bi mignil, se je znočilo. Bil sem utrujen in potreben prhe ter hladne osvežilne pijače. Odpeljal sem se domov in pred sabo videl le posteljo. Toda ne. Spomnil sem se nanjo. Najbrž me je že nestrpno pričakovala.
Oprhal sem se in nadišavil. Oblekel sem dolge hlače in oprijeto majico. Naj vidi, da sem lepo grajen!
Ljudi v lokalu je bilo polno in imela je ogromno dela, a me to ni motilo. Sedel sem za točilno mizo, ji naročil kozarec hladnega piva in jo ves čas opazoval pri delu. Sem ter tja se mi je nasmehnila in me lepo pogledala. Spretno je točila kozarce, se nasmihala strankam. Jaz pa sem čakal le, da bo zaključila z delom. Dalj časa, ko sem jo opazoval, bolj všeč mi je postajala.
Končno se je lokal izpraznil. Brisala je še zadnje kozarce in jih postavljala v omaro.
»Te bom lahko pospremil do doma?« sem jo vprašal in prekinil tišino.
Pogledala me je in narahlo prikimala, obraz ji je zalila rdečica, kar me je še bolj spodbudilo. Dajala je očitne znake, da sem ji všeč.
Peš sva se odpravila iz lokala.
»Beno sem,« sem ji povedal in stopil korak pred njo. Obrnil sem se k njej in nekaj časa hodil ritensko in jo gledal v obraz.
»Ivana,« je kratko rekla.
»Koliko si stara Ivana?«
Njena mati (2/6 strani)
»Osemnajst.«
Ustavil sem se kot vkopan in jo presenečeno gledal: »Osemnajst?!«
Prikimala je.
»Šele toliko? Dal bi ti jih več,« sem presenečeno povedal in se praskal po laseh. Torej je bila kar osem let mlajša od mene.
»Te moti? Sem premlada?« je naravnost vprašala.
»Ne, niti ne,« sem zmedeno odkimal. »Le mislil sem, da si starejša!«
No, malce me je motilo. Toda takoj sem se potolažil z mislijo, da sem lahko le vesel, da se tako mlado dekle zanima zame. Saj navsezadnje v tem ni bilo nič slabega. Bila je polnoletna, vedela je, kaj dela in bila mi je všeč.
Pred nizko hiško, se je po dvajsetih minutah ustavila: »Tu stanujem.«
Ogledal sem si hišo. Bila je urejena, nova. Počasi sem se sklonil k njej in jo gledal oči. Ni se premaknila, čakala je, kaj bom storil.
»Te lahko poljubim?« sem tiho vprašal.
Rahlo je prikimala.
Poljubil sem jo in ovila mi je roki okrog vratu. Lahko sem čutil njeno telo ob svojem, kar me je še bolj vznemirilo.
»Boš jutri z mano?« sem vprašal.
»Jutri ne delam. Lahko me prideš iskat,« mi je povedala.
Ob desetih dopoldan sem bil pred njeno hišo. Čakal me je na pragu. Stekla je do mojega avtomobila in sedla. Njen obraz je bil nasmejan.
»Kam greva?« sem jo vprašal.
»Na morje,« je odgovorila.
Prikimal sem. Do morja sva imela le dobrih deset kilometrov.
Poznal sem prijeten kotiček nekje ob obali, za katerega je vedelo le malo ljudi. Občasno sem tja vodil katero izmed mojih izvoljenk in ta čast je pripadla tudi njej. Kotiček je bil dobro skrit med skalami, Ivani je bil všeč.
»Tu sva lahko ves dan,« je ugotovila. Sedla je na skalo in me gledala.
Sedel sem zraven nje in jo poljubil. Bila je vroča in težko sem se zadrževal.
»Nikar ne prehitevaj,« mi je rekla čez čas in me rahlo odrinila, ko je moja roka pričela nekontrolirano potovati po njenem telesu.
»Oprosti,« sem izdavil in globoko dihal.
»Saj se nikamor ne mudi. Sicer pa hočem biti povsem prepričana, preden se bom spustila z moškim do konca,« mi je povedala. Gledala me je v oči.
Seveda, bilo ji je komaj osemnajst let, lahko bi slutil, da je še popolnoma neizkušena.
»Meni lahko zaupaš,« sem jo pomiril in se s težavo zadrževal.
»To pravijo vsi,« mi je odvrnila. Vstala je in si slekla oblekico. Pod njo je imela rdeče kopalke in čudovito telo.
»Greš v vodo?« me je vprašala in stekla do morja. Zaplavala je, jaz pa sem jo nekaj časa opazoval. Preden sem nameraval sleči hlače, sem moral nekaj trenutkov počakati, nisem se namreč želel osramotiti z vsebino, ki je naraščala v mojih kopalkah.
In tako sva začela najino sladko ljubezen. Prevzela me je. Ob njej sem spet začutil nekaj več. Tudi Ivana mi je izkazovala ljubezen. Kadar sva le utegnila, sva bila skupaj. In nisem hitel. Čakal sem, da bo pripravljena. Ob njej se mi ni mudilo. Želel sem si le njeno bližino, njenih ustnic in pogovorov.
Minilo je kar nekaj časa. Poletje se je počasi poslavljalo.
»Jeseni grem v zadnji letnik,« mi je povedala.
»Potem se boš zaposlila in preselila k meni,« sem dodal.
Zasmejala se je, nato zresnila in me pogledala v oči: »Misliš resno?«
»Zakaj pa ne. Rad te imam,« sem bil iskren.
»Tudi jaz te imam rada,« mi je rekla in me objela.
Sedela sva na obrobju gozdička in gledala vas pod sabo.
»Odpelji me k sebi domov,« mi je čez čas rekla.
Vedel sem, da je bila pripravljena in s tresočimi rokami sem obrnil ključ v avtomobilu.
Jesen je prišla hitro in s sabo počasi prinesla tudi val slabega vremena. Večino časa sem delal v svoji delavnici. Dela po terenu so se počasi zaključevala. Posvetil sem se notranji opremi stanovanja, naročil ni bilo malo. Ivana je pridno hodila v zadnji letnik srednje šole in kadar je le utegnila, je pritekla k meni. Najina veza je rasla in postala vse trdnejša.
Nekoč je sedela v moji delavnici. Bingljala je z nogami in zamišljeno jedla jabolko.
»Beno?« je rekla in me pogledala.
»Aha?« sem odvrnil zatopljen v delo.
»Rada bi te predstavila svoji materi. Že ves čas mi teži, naj te že pripeljem,« je povedala.
Prenehal sem delati, se zravnal in jo pogledal. Vedel sem, da živi sama z materjo, da je njen oče poročen z drugo žensko.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 22 Okt 2016 21:40 |
   |
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
Njena mati (3/6 strani)
Ivana mi je povedala, da je bil poročen že takrat, ko sta spočela njo, da je bila njena mami nekaj časa njegova ljubica. Vse to je govorila brez grenkobe v glasu. Bila je navajena takšnega življenja in očeta sploh ni pogrešala.
»Da bi šel k tebi domov?« sem ponovil.
»Ja, seveda. Sedaj sva skupaj že kar nekaj mesecev. Čas je, da spoznaš Vido,« je kimala.
»No, prav. Kdaj?« sem privolil. Z Ivano sem imel resne namene, vse več sva govorila o tem, da se bo preselila po končanem šolanju k meni in najbrž je bil res že čas, da bi spoznal njeno mater.
»V soboto naju vabi na večerjo,« je rekla.
»Torej sta že govorili o tem?« sem se nasmehnil.
Prikimala je.
V soboto sem bil ves dan na trnih. Nisem vedel ne kaj naj oblečem in ne kako naj se obnašam. Počutil sem se kot pred težkim sprejemnim izpitom. Ob sedmih zvečer sem stal pred njuno hišo v novih kavbojkah, v oprijetem puliju in nadišavljen ter z bonboniero v roki.
Vrata mi je odprla Ivana in zažvižgala.
»Če Vida ne bi bila moja mami, bi te skrila in te ne bi nikoli pokazala, tako si seksi,« se je muzala okrog mene.
»Daj, ne spravljal me v zadrego,« sem resno rekel. Imel sem potne roke.
»Ne skrbi, Vida te ne bo pojedla. Boš videl, da je faca,« mi je rekla in me prijela za roko. Potegnila me je za sabo v notranjost hiše.
V mali jedilnici je sedela ženska. Pred sabo je imela poln kozarec črnega vina. Prijazno se mi je nasmehnila in vstala. Bil sem presenečen nad tem, kar sem videl. Vida nikakor ni dajala videz matere. Bila je mlada, brez gubice na obrazu, imela je visoko in vitko postavo, dolge noge, črne in goste dolge lase, velike oči in bujno oprsje. Bila je bolj podobna manekenki kot pa materi moje izbranke.
»To je Vida. Vida, to je moj Beno,« naju je predstavila Ivana.
»Me veseli, Beno,« je rekla z mehkim glasom in mi dala roko.
Ponudil sem ji bonboniero. Zahvalila se je in jo postavila na pult. Slabo sem izbral.
Sedel sem za mizo, Ivana je sedla zraven mene in me ves čas držala za roko.
»Boš kozarec vina ali pivo?« me je vprašala.
»Lahko vino,« sem dejal.
»Ampak, Beno, nikoli ne piješ vina,« me je spravila v zadrego Ivana.
»Danes ga bi,« sem se poskušal izmotati, a pred mano je že stala steklenica piva.
Vida se je smehljala. Uživala je nad mojo zmedenostjo.
Nekaj časa smo sedeli ob pijači za mizo. Pogovarjali smo se o običajnih temah. O vremenu, politiki, poklicu, ki sem ga opravljal.
»Ja, Ivana je omenila, da si mizar,« je kimala Vida zamišljeno.
»Če si boš res naredila vikendico, ti bo Beno lahko pomagal, kajne?« je rekla Ivana.
»Oh, ne, saj ni treba,« je odkimala Vida.
»Vikendico?« sem vprašal.
»Ja, mami je podedovala kos zemlje nekje v goščavi. Zdaj pa sanja o majhnem vikendu, kamor bi hodila konec tedna,« je pričela Ivana.
»Res bi vam lahko pomagal. Če se boste odločili za vikend, mi le sporočite,« sem ponudil pomoč.
»Oh, nikar me ne vikaj. Nisem še tako zelo stara. Mislim, da sem le nekaj let starejša od tebe,« se je zasmejala.
»Osem let. Osem let si starejša od njega,« je takoj dodala Ivana.
Začudeno sem jo pogledal. V glavi sem pričel seštevati. Torej je rodila Ivano pri…
»Da, stara sem bila šestnajst let. Mar ti Ivana ni povedala?« je bila začudena Vida.
»Nikoli nisva govorila o tem,« sem odkimal in jo presenečeno gledal. Madona, saj bi jo lahko še osvajal, če bi jo spoznal kje drugje!
»Najbrž sta lačna, polnjen piščanec pa je tudi že pečen,« je nato rekla in vstala izza mize. Ivana se ji je pridružila in skupaj sta napolnili mizo.
Bilo je odlično, pohvalil sem njeno kuho in zadovoljno je prikimala.
Po večerji sva z Ivano ostala še dobro uro. Vida je bila prijetna ženska in pogovor je ves čas tekel. Ivana je sicer večino časa molčala, zato pa sva toliko bolj govorila midva in Ivana je veselo kimala. Najbrž ji je bilo všeč, da sem se takoj razumel z njeno materjo.
»Greva?« me je čez čas vprašala moja ljubica.
Prikimal sem, čeprav se mi ni še nikamor mudilo. A vseeno sem vstal, se še enkrat zahvalil za dobro večerjo in jo povabil na svoj dom.
»Naslednjič vama bom jaz skuhal kaj dobrega!«
Vida se je zasmejala in prikimala.
Njena mati (4/6 strani)
»No, saj, če se bom res odločila za vikendico, te pa obvestim,« mi je rekla na pragu.
»Užaljen bi bil, če bi dala delo komu drugemu! Potrudil se bom in naredil lepo hiško,« sem ji zatrdil.
»No?« je bila Ivana nestrpna čez čas, ko sva peš hodila do mojega doma.
»Kaj?« sem zavlačeval. Vedel sem, kaj jo zanima.
»Ti je všeč?«
»Veš, da mi je. Prijetno mamico imaš,« sem ji rekel in jo objel okrog ramen.
»Ja, Vida je res v redu,« je kimala.
Doma se nisem mogel zadrževati. Slekel sem jo in jo položil na posteljo. Vroče sem jo ljubil in skozi misli se mi je za trenutek nehote naslikal obraz Vide.
Dnevi so tekli dalje, med mano in Ivano se je razvijala trdna ljubezen. Vse bolj sva bila prepričana, da se bo čimprej preselila k meni. Tudi drugače je bila vse več časa pri meni. Odkar sem spoznal Vido, je minilo že skoraj mesec dni.
»Kaj ko bi ta vikend povabila Vido na kosilo?« sem jo nekoč vprašal. Ležala sva v dnevni, zunaj je padal dež, tudi ohladilo se je.
»Mislim, da bi šlo,« je prikimala Ivana.
»Mi boš pomagala kuhati?« sem vprašal.
»Saj znaš bolje od mene,« se je zasmejala.
»To že, toda, če boš ob meni, bom veliko lažje dobil navdih za dobro kosilo,« sem ji povedal in se stisnil k njej.
Vida je imela čas in že takoj naslednjega jutra sem se pričel ukvarjati s tem, kaj naj skuham. Kaj ima rada ženska, kot je ona? Vedel sem, da skrbi za svojo linijo, torej sem moral pripraviti lahek in okusen obrok. Odločil sem se za lignje s paradižnikom v vinski omaki, zraven vsaj dveh vrst solate in dušeni riž.
Moja izbira jedilnika je bila všeč tudi Ivani. In lotila sva se dela. Vida naj bi prišla okrog dvanajste ure.
Ivana je pospravljala po stanovanju, česar sem se sam lotil le v skrajnem primeru, jaz pa sem se popolnoma posvetil kuhanju.
Vida je bila točna. Ko sem jo zagledal, me je prijetno zaščemelo v želodcu. Bila je čudovita. Dolge lase si je spela na vrhu glave, oblečena je bila v dolgo oprijeto krilo, imela je elegantno bluzo in zapeto le toliko gumbov, kolikor je bilo res nujno prijetno. Erotično.
Postregel sem ji s kozarcem vina, nato sem postavil na mizo kosilo.
»Prijetno diši,« je pokimala.
»Beno zna odlično kuhati,« je povedala Ivana.
Sedel sem za mizo in jedli smo.
»Si se že odločila za vikend?« sem jo vprašal.
»Da, res ga bom imela. Lahko bi začel že na pomlad, če imaš čas,« je prikimala odločeno.
»Imam. Ga bom že našel,« sem povedal. Čeprav sem vedel, da bo težko. Dela sem imel čez glavo, sploh pa v pomladnih mesecih. »Če bo potrebno bom delal pa ob nedeljah,« sem dodal.
»Plačala bom,« je rekla.
»O tem bomo že govorili,« sem zamahnil z roko. Nikakor nisem imel namena vzeti denarja od nje. Saj je bila vendar moja bodoča tašča, no, vsaj tako je kazalo.
Vida se je v najini družbi počutila dobro. V to sem bil lahko prepričan, kajti ostala je vse do večera.
»Večkrat se moramo dobiti,« sem predlagal.
»Bomo,« je prijazno pokimala Vida. Tudi Ivana se je strinjala.
Pospremila sva jo do vrat. V slovo se je nasmehnila, se še enkrat zahvalila za kosilo in družbo in odšla.
»Zakaj je sama?« sem kasneje vprašal Ivano, ko sva ležala v postelji.
»Ne vem,« je skomignila z rameni.
»Ni nikoli imela nikogar?« sem bil radoveden.
»Mislim, da je imela nekaj vez, toda Vida je ženska, ki se noče vezati,« mi je povedala.
»Pa ji ni dolgčas?« me je zanimalo.
»Verjemi, najde si zaposlitev,« je zazehala Ivana in zaspala na moji rami. Sam sem še dolgo gledal v zrak. Premišljeval sem o njej, o njeni postavi, o njenih laseh, o njenem nasmehu.
Zima je bila dolga in dolgočasna. Ivana je imela veliko dela za šolo in je k meni prihajala le konec tedna, včasih ji je uspelo izboriti kak dan tudi med tednom.
»Tako malo te vidim,« mi je potožila in me objemala.
»Saj bo kmalu bolje. Še nekaj časa in boš ves čas ob meni. Tudi jaz te pogrešam,« sem ji šepetal.
»Bova imela potem otroka?« je vprašala.
»Že?« sem bil začuden.
»Mene je imela mami pri šestnajstih,« je povedala.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 22 Okt 2016 21:42 |
|
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
Njena mati (5/6 strani)
»Mislil sem, da bi najprej nekaj časa uživala, hodila na dopust, k morju in v hribe,« sem povedal svoj načrt.
»In potem?« je želela vedeti. Imela je široko odprte oči.
»Potem bi se lahko poročila in imela otroke,« sem dodal.
»Čudovit si,« je zašepetala in me objela.
Res se nama je obetalo lepo življenje. Imela sva se rada, hrepenela sva po skupni prihodnosti.
Prišla je pomlad. Ivana je postajala vse bolj nestrpna, njeno šolanje se je zaključevalo. Počasi je pričela seliti svoje stvari k meni.
»Ne morem več čakati. Če nosim svoje stvari k tebi, se mi zdi, da bo hitreje,« je rekla in pospravljala oblačila v omaro.
Jaz sem se le smejal. No, tudi sam sem težko čakal, da se bo končno preselila, da bo moja. A pred nama je bila še njena matura in potem maturantski izlet.
»Saj ne bom šla. Nočem biti deset dni brez tebe,« se je šobila Ivana in odkimavala z glavo.
»Da ne bi šla? Neumnost! Seveda boš šla,« sem jo prepričeval.
»In kako naj zdržim brez tebe?« je žalostno rekla.
»Šla boš. Zaupam ti in imela se boš lepo. Maturantski izlet pa res ne smeš zamuditi. To je nekaj takega, kar se boš z veseljem spominjala vse življenje,« sem ji govoril.
Prepričal sem jo. Saj sem resno mislil, kar sem ji govoril, toda prepričeval sem jo tudi zaradi tega, da se še zadnjih deset dni naužijem svobode. Da jih živim tako, kot nekoč. V mislih sem imel seveda nekaj pivskih večerov s prijatelji, poležavanje v postelji. Nič posebnega, toda želel sem si deset dni za slovo od tega, kar sem do sedaj bil. Bil sem namreč prepričan, da ko se bo Ivana preselila k meni, bom vzoren fant, kasneje mož in nato še oče. Verjel sem v družino in bil sem prepričan, da bo moja popolna.
Konec maja sem pričel z gradnjo vikenda za mojo bodočo taščo. Od začetka sem potreboval pomoč, delali smo kar štirje. Po štirinajstih dneh, ko je ogrodje stalo, pa je bila vrsta na meni, da se izkažem. Mala dela, ki so me še čakala, da bi olepšal vikend in da bi bil popoln za Vido, sem lahko opravljal sam. Narava okrog vikenda je bila čudovita. Slišalo se je le ptičje petje, nikjer ni bilo nikogar. Tišina, popolna sprostitev. Tja gor sem hodil, ko sem uradno zaključil z delom, torej od pete ure popoldan naprej. Delal sem tudi ob koncih tedna. Hotel sem, da je vikend dokončan čimprej in da bi bila Vida z njim zadovoljna. Delal sem natančno, saj navsezadnje naj bi ta vikend koristila tudi midva z Ivano. To nama je Vida večkrat omenila.
Ivana se je pripravljala za maturo. Vse manj časa sva preživela skupaj. Jaz sem ta čas izkoristil za gradnjo vikenda.
Maturo je opravila in bila je srečna. Nekoč je s papirjem, da je za vedno zaključila s srednjo šolo, pridrvela k meni in se mi vrgla v objem s tako naglico, da sva pristala na tleh.
»Sedaj je za mano! Sedaj imam čas le zate, sedaj sem samo tvoja in preselila se bom k tebi,« je vzklikala in me poljubljala na tleh moje delavnice.
»Pred tabo je še maturantski izlet,« sem jo opomnil. »Potem pa boš zares samo moja.«
»Saj ne bi šla,« je spet pričela.
»Šla boš in pika!«
Konec junija sva stala pred njeno srednjo šolo, kjer so se zbirali. Ivana je žalostno gledala v tla.
»Prav malo mar mi je, kakšna je Grčija. Deset dni bom le trpela,« je tiho rekla.
»Lepo te prosim, Ivana. Imela se boš lepo,« sem jo tolažil.
»Tako te bom pogrešala, da tudi jesti ne bom mogla,« je spet pričela.
»Nehaj. Pojdi in uživaj,« sem ji resno rekel. Poljubil sem jo na usta in jo porinil proti avtobusu.
Pred mano naj bi bilo zadnjih deset dni svobode. Vsaj tako sem si govoril. Čeprav sem vedel, da se moje življenje bistveno ne bo spremenilo tudi takrat, ko bo pri meni živela Ivana.
Že prvega dne sem spoznal, da se mi bodo dnevi vlekli. Brez Ivanine prisotnosti je bil dan dolgočasen in dolg. Postelja je bila prazna in hladna. Nikjer ni bilo njenega smeha in njenega nenehnega čebljanja. Pogrešal sem jo.
Da bi mi dnevi hitreje minili, sem se vrgel v delo. Že takoj naslednjega dne, sem po opravljeni službi odšel na vikend. Tam pa sem presenečeno ugotovil, da je Vida tam. Pred njeno vikendico je bil namreč parkiran njen avto. Sprva sem se hotel obrniti, mislil sem si, da ima mogoče družbo in bi jo zmotil. Toda najbrž je slišala glas mojega avta, prišla je ven in mi pomahala naj pridem bližje. Izstopil sem in šel do nje.
»Si nameraval delati?« me je vprašala.
»Da, še nekaj malenkosti je, da bo hiška popolna,« sem prikimal.
Njena mati (6/6 strani)
»Ne bom te motila,« je rekla.
Odšel sem do avta po orodje. Ograja na mali terasi še ni bila povsem dokončana in lotil sem se nje.
Vida je bila v notranjosti, najbrž je pospravljala. Vikend je že kar lepo opremila.
Po dobri uri je prišla na teraso s pijačo in skromno malico.
»Boš?« je vprašala in sedla na desko. Klopi in mize še ni bilo. To naj bi naredil jaz.
Prikimal sem in sedel zraven nje. Pošteno me je že žejalo in naredil sem nekaj dolgih požirkov piva. Vida me je opazovala in se smehljala.
»Če ne bi bil hčerkin zaročenec, bi te najbrž zapeljala,« je rekla v smehu in gledala moje telo. Zaradi vročine sem slekel majico.
Rahlo sem se nasmehnil ob njenih besedah in pogledal v tla. Nisem vedel, kaj naj odgovorim, s svojim stavkom me je presenetila.
Molčala sva. Vida je pila pivo, jaz sem jedel sendvič, ki mi ga je pripravila.
»Misliš, da se ima lepo?« je čez čas vprašala.
Vedel sem, da govori o Ivani.
»Najbrž,« sem prikimal.
»Pridi, rada bi ti pokazala, kako sem uredila notranjost,« je rekla in vstala.
Sledil sem ji, pa čeprav sem dobro vedel, kakšna je notranjost, videl sem jo že neštetokrat. Toda moja Ivana je bila zelo daleč, njena mati pa je bila tako presneto vroča, da se nisem mogel upreti. Za sabo sem zaprl vrata in jo gledal. Tiho in globoko je dihala. Zazrl sem se v njeno bujno oprsje in se s težavo zadrževal. Počasi si je slekla kratko oblekico in stopila korak proti meni. Molčala je in me gledala v oči. Bilo je prepozno za korak nazaj. Moje misli so bile otopele, nič več ni bilo pomembno kar sem z Ivano načrtoval. Tisti hip je bila moja glava prazna, oglašal se je le nagon.
Bila je popolno nasprotje svoje hčerke. Vroča, divja in nenasitna. Prav dobro je vedela, kaj hoče in to je želela dobiti.
Po uri divje igre, sva obležala na tleh. Počasi se je pričela oglašati vest. Molčala sva.
»Nihče ne bo vedel,« je rekla. V njenem glasu je bila grenkoba.
»Ti je žal?« sem vprašal.
Naslonila se je na roki, njeni dolgi lasje so padali po tleh. Pogledala me je in odkimala.
»Naj bo teh deset dni najinih, potem jih bova izbrisala. Ne bodo obstajali,« je predlagala.
In njen predlog mi je bil všeč.
Vsak dan sva se dobila pri njenemu vikendu. Čez dan sem le s težavo delal, težko sem čakal na tistih nekaj večernih uric, ko naj bi divje ljubil njeno mater. Vest me je pošteno pekla, najbolj še takrat, ko sem po telefonu govoril z Ivano in ji zatrjeval, kako močno jo pogrešam. A takoj, ko sem prestopil prag vikenda, se je slaba vest umaknila daleč v ozadje in tam ostala vse do naslednjega jutra, ko sva se poslovila in odšla vsak v svojo službo.
Deset dni je minilo prej, kot sem si želel. Kot bi mignil je bila Ivana spet v mojem naročju.
»Tako sem te pogrešala. Nikoli več te ne bom zapustila za tako dolgo. No, saj sem ti povedala, tudi jesti nisem mogla in Grčija je brez veze!« je hitela razlagat.
Poslušal sem jo le na pol. V mislih sem imel še vedno Vido.
»Kako je Vida?« je vprašala.
Zapeklo me je pri srcu. »Mislim, da po starem.«
»Pozdravit jo grem, potem pa pridem k tebi,« je rekla in odšla.
Sedel sem v kuhinji za mizo, pred sabo sem imel steklenico piva, moje misli so begale sem ter tja. Je res konec? Res ne bom nikoli več ljubil Vide? Bova z Ivano res do konca dni živela srečno? Se bo kdaj izvedelo?
Nisem imel odgovora. Vedel sem, da ljubim Ivano, a vedel sem tudi, da si še vedno vroče želim imeti njeno mater.
Saj mogoče, mogoče bi pa šlo. Kadar bi bila Ivana v službi ali pa takrat, ko bo že visoko noseča. Da, takrat bo ves čas utrujena in ne bo se obremenjevala, če bom kak večer prišel bolj pozno. Najbrž bo takrat že spala. Da, še vedno sem imel priložnost ponoviti. Pa bo Vida za to? Seveda bo, sama je rekla, da boljšega ljubimca še ni imela in imela jih je mnogo.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 22 Okt 2016 21:44 |
|
|
|
|
Danes je 29 Nov 2024 06:20 | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
| |
Stran 1 od 1
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
