Znamenitega britanskega fizika Stephena Hawkinga imamo vsi v spominu kot možakarja na invalidskem vozičku z glavo rahlo nagnjeno v eno stran in rokami prekrižanimi prek nadzorne plošče za upravljanje s posebnim računalnikom. Ne glede na vse lahko brez težav rečemo da gre za človeka, ki je imel sicer zelo šibko telo a krepki um, ki je celo spominjal na nadnaravnega, saj je raziskoval mogočno vesolje brez omejitev. To je nedvomno pripomoglo k temu, da je razkril številne skrivnosti, ki so bile človeštvu doslej skrite.
Tisti, ki so britanskega fizika Stephena Hawkinga lahko spoznali pobliže, so bili navdušeni nad njegovo željo po življenju, izjemnim humorjem in neustavljivo odločnostjo in to kljub njegovi telesni šibkosti, ki ga je zaznamovala bolezen. Zato ne preseneča, da se je njegovih predavanj vedno udeležilo veliko število slušateljev, čeprav ne vedno z namenom spoznavanja znanosti o vesolju. Za znanstveno skupnost pa je Stephen Hawking predstavljal človeka, ki je z njegovimi raziskavami pripomogel k boljšemu razumevanju fizikalnih lastnosti in geometrije vesolja, ki je za mnoge predstavljalo nerešljivo uganko.
Življenje do velikega uma ni bilo prijazno, saj so mu zdravniki v 21. letu starosti diagnosticirali neozdravljivo bolezen, ki je prizadela njegov nevronski sistem. Šlo je za bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki se kaže z atrofijo mišic in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev. Gre za napredujočo bolezen, ki se navadno pojavlja posamič, poznane pa so tudi dedne oblike. Zdravilo, ki bi omogočilo ozdravitev, ni poznano, življenjska doba posameznika pa je odvisna tako od poteka same bolezni kot tudi dostopa do zdravstvene oskrbe.
Čeprav so mu zdravniki po izbruhu neozdravljive bolezni napovedali še dve leti življenja, se ta ni dal in to kljub temu, da zaradi nje ni mogel več govoriti in je z zunanjim svetom komuniciral s pomočjo prirejenega računalniškega sistema. Ta je v intervjuju za časopisno hišo New York Times Magazine celo dejal, da so bila njegova pričakovanja izničena, ko je bil star 21 let. Vse potem je bil le bonus, ki ga ga je znal Hawking izkoristiti v polni meri in od tega je veliko seveda pridobilo tudi človeštvo kot celota.
Ozadje Stephena Hawkinga je bilo akademsko, čeprav ni bilo neposredno povezano z matematiko ali fiziko. Njegov oče, Frank, je bil vrhunski strokovnjak na področju tropskih bolezni, njegova mati, Isobel, pa je bila radikalna »svobodnomiselka« in ta je imela nanj največji vpliv. Rodil se je v angleškem velemestu Oxfor in se v starosti osem let preselil v St Albans, Hertfordshire, kjer je tudi obiskoval šolo. Tu je dobil sponzorirano šolnino za študij fizike na univerzi v Oxfordu. Čeprav je bil že tedaj poznan kot talentiran študent, strokovnjaki njegovega dela še niso jemali resno. Čeprav je svojo prvo diplomo dobil že leta 1962, ta ni bila med najboljšimi na svojem področju.
Stephen Hawking je nato svojo kariero nadaljeval kot vizi na Trinity Hall v Cambridgeu, pri tem pa je sledil delu znanega kozmologa Freda Hoylea. Na žalost ta ga ni vzel v svoje okrožje, kar je mladega veleuma spravilo v zelo nevšečen položaj. Fred Hoyle je namreč v tistem času veljal za alfo in omego raziskovanja vesolja. Poleg tega je bil profesor zelo uspešen v povezovanju vplivnih umov s tega področja v tistem času. To je Stephenu Hawkingu verjetno dalo še dodaten zagon, saj je že v drugem letu raziskovanj na Cambridgeu postavil zelo zanimivo teorijo o vesoljskih črnih luknjah.
Že nekaj let kasneje je Stephen Hawking postavil nekaj zelo zanimivih in pomembnih teoriji o črnih luknjah, ki na primer da so te dejansko žogaste oblike. V sodelovanju z znanstvenikoma Carter in James Bardeen je leta 1973 objavil zelo zanimivo študijo o obnašanju črnih lukenj v povezavi z osnovno zakonitostjo termodinamike. Območje horizonta in njegova površinska gravitacija sta bila prikazana kot analogna, oziroma kot termodinamična količina entropije in temperature. Poleg tega mu je uspelo dokazati, da črne luknje dejansko oddajajo radijsko sevanje, zato ne preseneča, da so to sevanje znanstveniki poimenovali po njemu, in sicer kot Hawkinsko sevanje. Tu dejansko gre za proces oziroma mehanizem, preko katerega lahko črne luknje izgubljajo maso oziroma izhlapevajo in postopoma izginjajo. Na žalost pa mu ni uspelo dokazati, da je vesolje nastalo z velikim pokom, da je bilo zanj veliko razočaranje, kljub temu pa znanstvenik seveda ni vrgel puške v koruzo.
Hawking je bil nekoliko manj uspešen na zasebnem področju, saj je bil poročen dvakrat. Prvič z ženo Jane Wilde, s katero je imel tri otroke in sicer Roberta, rojenega 1967, leta 1970 se je rodila hči Lucy, devet let kasneje pa še sin Timothy. Leta 1995 se je ponovno poročil z nekdanjo negovalko Elaine Mason. Ločila sta se leta 2006. V zadnjih letih življenja pa naj bi se znova zbližal s prvo ženo, s katero je kljub razburkani ločitvi še vedno vzdrževal dobre odnose.
Mnogi strokovnjaki so prepričani, da so drzne, neobičajne in pogosto prelomne ideje Stephena Hawkinga zaznamovale razvoj astrofizike, kozmologije in teoretične fizike v zadnjih desetletjih. Brez njegovega dela bi človeštvo močno zaostajalo na področju raziskovanja vesolja, ki še vedno za človeštvo ponuja več vprašanj kot pa odgovorov. Tu seveda velja omeniti tudi poljudno knjigo, ki jo je Stephen Hawkin objavil leta 1988 in sicer z naslovom kratka zgodovina časa. Ta knjiga je dejansko pokazala na to, da lahko veliki um razume tudi odgovore na precej zapletena vprašanja in na zmožnost kritičnega razmišljanja. Možakar se namreč ni pustil odnesti toku manipulacij, ki so bile proti koncu prejšnjega stoletja še kako prisotne v družbi.
Čeprav ima Stephen Hawking velike zasluge za popularizacijo znanosti, še posebej fizike in astronomije je bil zelo aktiven tudi na drugih področjih, ki so bila povezana s sodobnim človekom. Ta se je namreč ukvarjal s pomenom javnih služb, podnebnih sprememb, računalniških zlonamernih kodah, umetni inteligenci in o ranljivosti obstoja človeštva. Pri tem pa je bil še posebej zaskrbljen zaradi umetne inteligence, saj je verjel, da bo ob stalnem napredku umetna inteligenca že razvija lasten um, ki deluje podobno kot človeški možgani. Prav zato je predlagal ustanovitev svetovnega organa, ki bo preprečil, da bi umetna inteligenca nadvladala ljudi. Raziskovalci mu vsaj doslej še niso prisluhnili, upajmo pa, da mu bodo, preden bo prepozno.
Čeprav enega največjih znanstvenikov vseh časov ni več med nami, se ga bo človeštvo spominjalo tako po njegovih teorijah povezanih z vesoljem kot tudi po filmu »Teorija vsega«, ki je nastal leta 2014 po njegovi zgodbi. V legendarnem filmu je blestel Eddie Redmayne, za kar je tudi prejel Oskarja za glavno moško vlogo. Ta je med snemanjem filma postal veliki prijatelj Stephena Hawkinga, saj ga je ta navdušil tako z njegovim intelektom kot smislom za humor in razgledanostjo ter razmišljanjem zunaj ustaljenih okvirjev.
Vir: RN
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
