MARIBOR

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. Je gospodarsko, univerzitetno, kulturno, športno in sejemsko središče severovzhodnega dela države. Leži v srcu srednje Evrope, na sečišču pomembnih prometnih poti iz srednje v jugovzhodno Evropo ter iz zahodne Evrope v Panonsko nižino. Leži ob reki Dravi, na stiku petih različnih pokrajinskih enot: prometno in energetsko pomembne Dravske doline, živinorejskega in turističnega Pohorja, gozdnatega in kmetijskega Kozjaka, vinogradniških in sadjarskih Slovenskih goric ter poljedelskega Dravskega polja. Mestu je ta lega odmerjala precejšnjo vlogo že v preteklosti, odmerja mu jo danes in mu jo bo bržčas še bolj v prihodnosti.

Maribor je v slabem tisočletju doživljal vzpone in padce. Mestne pravice je dobil v 13.stoletju, v poznem srednjem veku pa je bilo mesto prisiljeno opasati z močnim obzidjem, da je zavračalo turške vojske, ki so tod rinile proti osrčju Evrope. Na Lentu, starem mestu ob Dravi, so njihovi ostanki še dobro ohranjeni.
In kako je mesto dobilo ime? Prvič ga je v nekem pismu leta 1836 zapisal pesnik Stanko Vraz. Sestavil ga je iz osnove mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj) po zgledu na nemško-zahodno slovansko dvojico Brandenburg: Branibor. Pesnik in politik Lovro Toman je leta 1861 ime pesniško utrdil s pesmijo Mar i bor. Dotlej, pa še kasneje, so Slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime Marporg, prirejeno po nemškem Marburg, nastalem iz srednjeveškega Marcpurch, kar je pomenilo grad v obmejni krajini.

Danes je Maribor je mesto z univerzo, sedežem škofije, razvito kulturno središče z gledališčem, opero in baletom, številnimi galerijami, muzeji, koncertnimi in kongresnimi dvoranami, trgovino, mednarodnim letališčem, znamenitim parkom, športno rekreativnimi objekti itd.
Zato si prizadeva razviti kakovosten turizem. Ta sloni predvsem na dobrem vinu in kulinariki, dobro ohranjenem mestnem jedrom, ki odslikava podobo stoletij; gotika podaja roko renesansi, najglobji pečat pa je mestu vtisnil barok. Utrip mesta se zrcali na mariborskih trgih in ulicah. Posebej privlačen je Lent, stari mestni predel ob reki Dravi, ki je skozi zgodovino mesto ločevala, danes pa ga čvrsto veže.

Lepo si napisala luna. Samo majhna pripomba. Maribor je od lanske velike noči sedež nadškofije in metropolije. Pa od letos imamo tudi univerzitetni klinični center. Morda bi omenil še to, da je Maribor prvi v sloveniji sprejel novo lokalno samoupravo ter mesto razdelil na mestne četrti. V mestno četrt se je združilo več  krajevnih skupnosi. Verjetno je še veliko zanimisvosti. Odkrijte jih.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Maribor je tudi moje mesto.
Čeprav ne živim več kar nekaj let v MB.
Ko me pa pot  pripelje v moje mesto ,ga peš prehodim od G. trga ,tržnice ,čudovitega parka ,ezleka in Lenta.
Ja toti Maribor je mesto moje mladosti


_________________
Brez prepira,
ljubezen splesni.

Družinica na Lentu


_________________
Brez prepira,
ljubezen splesni.

Ko je temno je ful lep.......... vsaj ko sm jst bla je bil ful lep ponoči.......
     

[quote="acelinagirl"]Ko je temno je ful lep.......... vsaj ko sm jst bla je bil ful lep ponoči.......
     [/quote  

A tako misliš


_________________
Brez prepira,
ljubezen splesni.

Tudi to je Maribor

 


_________________
Brez prepira,
ljubezen splesni.

Pa še pogled na stari most z našim stanovanjem v ozadju


Še en pogled na hišo v kateri živimo



_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Studenška brv v tekmi za najboljši most na svetu
Revija Bridge design & engineering iz Londona je mariborski projektivni biro Ponting uvrstila med kandidate za prestižni svetovni naslov

 Londonska revija za mostove Bridge design & engineering je mariborsko družbo Ponting obvestila o letošnji nominaciji za nagrado najboljših mostov na svetu. Viktor Markelj iz omenjene družbe in avtor številnih projektov za gradnjo mostov, je nominacijo potrdil in povedal, da so mariborsko Studenško brv, ki jo uporabljajo pešci in kolesarji, uvrstili v tehnično kategorijo mostov srednjega razpona. Sicer izbira najboljših mostov teče v šestih kategorijah, mariborski mali most pa konkurira s podobnimi mostovi v Brnu, Amsterdamu in avstralskem Queenslandu.

 
 Izbira najboljših mostov teče v šestih kategorijah, mariborski mali most pa konkurira s podobnimi mostovi v Brnu, Amsterdamu in avstralskem Queenslandu.

 "Konkurenca je imenitna, boj za naslov mostnega oskarja pa bo zelo hud," je včeraj povedal Markelj in dodal, da se zdaj ukvarja z gradnjo mostu v Beogradu, pozneje pa bo na vrsti še most v Boki Kotorski. Most Ada Ciganlija v Beogradu je velika mojstrovina, naložba je vredna okrog 120 milijonov evrov, most pa ima 375 metrov razpona. V Boki Kotorski bo razpon še večji, znašal bo 450 metrov. Celotna dolžina mostu čez Savo v Beogradu znaša skoraj 930 metrov, širina 45 metrov, po njem bodo lahko vozili na šestih pasovih, tramvaji na dveh tirih, na voljo pa bodo še steze za pešce in kolesarje.

Studenški mali most je investirala mariborska občina, zgradili so ga decembra 2007, avtorja mostu pa sta Viktor Markelj in Rok Mlakar. Brv čez Dravo je dolga skoraj 140 metrov, sodi pa med najlepše brvi na Slovenskem in zato ni nič presenetljivega, če je most na svetovnem seznamu najboljših. V ožji izbor se je studenški most uvrstil tudi zaradi kvalitetnega projekta. Znano je, da so omenjeno brv izbrali med šestimi prispelimi rešitvami, ideja je bila nagrajena z zvišano prvo nagrado, dobili pa jo je projektna skupina konstruktorjev iz družbe Ponting Maribor in arhitektov iz ateljeja Reichenberg arhitektura iz Maribora. Podjetje Ponting je pozneje prevzelo tudi izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD in projekt tudi v celoti izvedlo. Glavno konstrukcijo mostu predstavlja prostorsko jekleno paličje, sestavljeno iz treh vzdolžnih cevi, ena cev za zgornji pas in dve cevi za spodnji pas, ki so povezane z vmesnimi diagonalami in prečkami.

Viktor Markelj je še povedal, da bodo najboljše in najlepše mostove razglasili julija v Portu na Portugalskem. In kakšne so možnosti za oskarja? Na to vprašanje bodo projektanti iz mariborskega Pontinga odgovorili čez čez dobra dva meseca.

 TAKO SE NAŠ TOTI MARIBOR LEPŠA


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Tukaj pa bo še lauferjev miha moral priznati lepo delo. lp


_________________
pozdrav izza pohorja

Heh singer ni sile. Rada samo slikam in slikam. Brez aparata ne grem nikamor.     


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

singer je napisal/a:

Tukaj pa bo še lauferjev miha moral priznati lepo delo. lp

 Priznam, da je lepo :)

Maribor imenovan za Evropsko prestolnico kulture leta 2012        


Ministri EU za kulturo so danes v Bruslju dokončno potrdili, da bo Maribor leta 2012 Evropska prestolnica kulture. Štajerska prestolnica je prvo slovensko mesto, ki je dobilo ta naziv. Poleg Maribora je imenovan za evropsko prestolnico kulture v letu 2012 tudi Guimaraes, ki velja za zibelko Portugalske ter je za Lizbono in Portom že tretje portugalsko mesto s tem nazivom.

"Mesto Maribor je po velikosti drugo slovensko mesto, za evropska merila majhno mesto z 200.000 prebivalci in je gospodarsko, finančno, izobraževalno, kulturno in turistično središče severovzhodne Slovenije," je slovenskega dobitnika naziva v govoru na zasedanju ministrov EU opisala namestnica veleposlanika Slovenije pri EU Mary Veronica Tovšak Pleterski.

"Slogan Maribora kot Evropske kulturne prestolnice 2012 je čista energija,". Osnovna ideja pripravljenega programa Maribora je preizkus vitalne moči kulture: ali ima umetniško ustvarjanje tudi v sodobni urbani družbi, prepleteni s tehnologijami elektronskega komuniciranja, v kateri so ošibele socialne vezi in tradicionalne vrednote, še svojo moč vzpostavljanja kulturnih vrednot kot elementarnih kohezivnih sil urbane, regionalne, nacionalne in seveda posebej tudi evropske multikulturne skupnosti.

Maribor bo ponudil vrsto privlačnih kulturnih programov z različnih umetniških področij: glasbe in vizualne umetnosti, žive in pisane besede, scenskih umetnosti ter sodobnih predstavitev kulturne dediščine, arhitekture in soočanja z izzivi novih tehnologij ustvarjanja in komuniciranja.

Na vseh programskih področjih bodo vzpostavljene široke mednarodne izmenjave in sodelovanje umetnikov ter tudi strokovnjakov o umetnosti v totalitarnih družbah dvajsetega stoletja, o umetnosti v komercialni podreditvi zahtevam globalne ekonomije, o umetnosti v virtualnem svetu sodobnih in bodočih elektronskih komunikacij, o kulturnih vrednotah v medčloveških in mednacionalnih odnosih ter v odnosu do okolja.

V vsakega od doslej pripravljenih 16 programskih sklopov so vključeni tudi prestižni "zvezdniški" dogodki, ki bodo animirali evropsko kulturno javnost in s katerimi se povezujejo ambicije kulturnega turizma.

"Realizacija projekta je povezana z mnogimi zahtevnimi investicijami v kulturno infrastrukturo, ljudi in ideje. V času gospodarske krize to ne bo enostavna zgodba, zato bo tudi država stala mestu ob strani in mu pomagala pri pripravi in realizaciji projekta," je poudarila namestnica in vse prisotne ministre EU v letu 2012 povabila v Maribor.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je v Bruslju povedal, da priprave dobro tečejo. "Kolikor sem obveščen, ne vidim nobenih zadržkov, da to ne bi bilo izvedeno tako, da bo v korist Mariboru in v korist Sloveniji," je odgovoril na vprašanje, ali lahko vlada zagotovi, da ne bo težav s financami, saj Maribor leta 2013 gosti tudi univerzijado.

Vir. www.cnvos.info

Sončeve pozitivke 13. 05. 2009

LP Ariel