V letu Gospodovem 1998, 5. marca, je v župniji Maribor-Sv. Magdalena prišlo do ustanovitve skupine IZVIR. Skupaj z možem Jožetom sva prevzela odgovornost zanjo. Najprej smo začeli s pomočjo voditeljice skupine Karitas, a sva se zaradi različnih mnenj in interesov odločila, da bova samostojno vodila skupino. Ker ima mož obveznosti v domu ostarelih, pomoč v župniji in službo, ima skupino en četrtek v mesecu, ostale četrtke pa vodim jaz. Karitas pa sodeluje z nami tako,da priskrbi božična darila in skozi vse leto pomaga pri paketih iz EU. Gotovo se boste vprašali, kaj počnemo pri skupini. Skupino obiskuje od 12 do 14 čla-nic. Nekateri so odšli k večnemu počitku, a vedno znova prihajajo novi. Voditelj pripravi temo za pogovor, prebere tudi kakšno življenjsko zgodbo, nato se o tem pogovarjamo, diskutiramo. Skratka, najpo-membnejše je, da druga drugi pomagamo v težavah, v žalosti in da smo med seboj pravi prijatelji. Naše prijateljstvo sloni na pogovoru in zaupanju. Zgodi se, da včasih pojenja in spet vzcveti.

 

 To je tako skrivnostno, kot je skrivnostna čarobnost glasbe. Ni nam pomembno, da nekaterih prijateljev, ki so nam priskočili na pomoč, nismo pogosto videvali, pomembno je, da ostaja vez, od takrat, ko smo jih potrebo-vali in pomagali so nam vsak po svojih močeh. V desetih letih delovanja skupine sem začutila, da je v odnosih med ljudmi prijateljstvo zelo zapleteno, nenavadno, težko ga je najti, še težje obdržati, a od vseh nam ponuja največ. Vsaka naša članica bi kot ženska prisegla na trajanje prijateljstva, saj je njihovo življenje bilo v veliki meri osredotočeno na prijatelje in odvisno od njih.
 Ko se ozrem za deset let nazaj,ugotavljam vez med tem, kjer sem zdaj, kjer sem bila prej in kamor sem namenjena v prihodnje. Za naše prijateljstvo pri skupini niso dovolj le izjemna dobrohotnost, harmonija in praktična prijaznost, kajti nismo v skupini le v harmoniji, kot pravijo nekateri, ampak v melodiji. Naš rek pri skupini je: "Usoda nas je naredila brate in sestre; nihče ne hodi po svetu sam; vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi, se vrne v naša življenja."

 


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Lepo je, včasih pa tudi malo naporno, saj je za mano že delovni dan v službi, a ko se vživiš v skupino in z njo zadihaš, je lep občutek.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.