Vrtne maline so polne sladkorja, medtem ko ga imajo gozdne malo manj. Ravno zaradi te sladkosti so domače maline izvrstne za kompote!
Vir: S. M. SadjeNatisni receptPošlji prijatelju
Sestavine za 4 osebe
500 g svežih malin
100 g sladkorja v prahu
Št. oseb

Sorodni recepti

4
Pudingovo jajce na oko
Zelo enostavna sladica, za katero potrebujemo le mleko, puding in marelični kompot. Z malo kreativnosti bomo svoje najbližje prav prijetno presenetili.
1
Banana split
Banana s sladoledom, smetano, kandiranimi češnjami in čokolado. Ali je lahko še boljše?
1
Bananin mlečni napitek
Bananina fantazija.
Težavnost
Čas priprave
 5 min
Čas kuhanja
 3 min
Skupaj
 8 min
Priprava
V čas priprave ni vštet čas, ko sladkane maline pustimo nekaj ur stati.
1
Maline operemo in nežno osušimo s papirnato brisačko, nato pa jih stresemo v skledo in sladkamo. Pustimo jih stati nekaj ur. Sok, ki se nabere v skledi, večinoma prelijemo v kozico (samo dve žlički soka shranimo za kasneje). Kozico pristavimo in kuhamo sok 3 minute.
2
Kozico s sokom odmaknemo z ognja, vanjo stresemo maline in nežno vse skupaj premešamo. Kozico odstavimo in pustimo, da se kompot ohladi. Razdelimo ga v skledice za kompot in postrežemo mlačno ali ohlajeno.
Dodatni nasveti
Za izboljšanje okusa lahko stepemo 200 g sladke smetane in jo primešamo k malinovemu soku.
Sladko smetano lahko uporabimo tudi za dekoracijo kompota v skledicah.
Prednosti
Več o kompotih lahko preberete TUKAJ.
Hranilne in energijske vrednosti
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
--    100g    Porcija    % GDA* na 100g    % GDA* na porcijo
Energijska vrednost    452,58 KJ    678,85 KJ    5,41 %    8,11 %
     108,17 kcal    162,25 kcal    5,41 %    8,11 %
Beljakovine    0,83 g    1,25 g    1,66 %    2,5 %
Ogljikovi hidrati    25,67 g    38,5 g    9,51 %    14,26 %
od teh sladkorji    19,5 g    29,25 g    0 %    0 %
Maščobe    0 g    0 g    0 %    0 %
od teh nasičene maščobne kisline    0 g    0 g    0 %    0 %
Vlaknine    5 g    7,5 g    20 %    30 %




_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Minerali so snovi anorganskega izvora. Predstavljajo kar 4,5 odstotka človekove telesne mase in se v našem telesu največkrat nahajajo v obliki soli. Vse življenje jih v telo vnašamo s pomočjo hrane, vode in prehranskih dodatkov.

Vedeti moramo, da minerali odločilno vplivajo na naše zdravje in so celo pomembnejši od vitaminov, maščob, beljakovin ali ogljikovih hidratov. Medtem ko nekatere vitamine naše telo lahko tvori samo, ne more tvoriti nobenega od nujno potrebnih mineralov.

Minerale nujno potrebujemo za tvorbo encimov, hormonov, hemoglobina in vitaminov, prek katerih posredno vplivajo na sestavo in delovanje celotnega človeškega organizma.

Pomanjkanje mineralov povzroča utrujenost, izgubo apetita, brezvoljnost, motnje spanja in podobno. Zato je pomembno, da pri načrtovanju prehrane upoštevamo priporočen dnevni vnos mineralov.

V nadaljevanju vas bomo seznanili z nekaterimi življenjsko pomembnimi minerali, poleg teh pa vam bomo ponudili še nekaj idej za slastne jedi, s pomočjo katerih boste omenjene minerale tudi zaužili.
 
Če bi radi zaužili dovolj kalcija, potem uživajte dovolj mlečnih izdelkov.
(Foto: iStockphoto)
KALCIJ (Ca)
Je najbolj zastopan mineral v človeškem organizmu. Sodeluje v mnogih življenjsko pomembnih procesih, kot so tvorba kosti, normalna krčljivost mišic, pomoč pri uravnavanju prepustnosti celičnih membran, pomoč pri strjevanju krvi, deluje pa tudi na centralni živčni sistem. Pomanjkanje kalcija se kaže v intenzivni izgubi kostne mase, ki je tudi glavni vzrok osteoporoze.
- sirov fondi
- mlečni riž
- sirnica

MAGNEZIJ (Mg)
Magnezij je pomemben za delovanje prav vsake celice našega telesa. Največ ga je v kosteh, veliko pa tudi v mišicah, srcu in živčevju. Sodeluje pri presnovi, pri gradnji kosti in zob, uravnavanju krvnega sladkorja, odstranjevanju strupenih snovi iz telesa, krčenju mišic, uravnavanju ritma srca in delovanju možganov. S kuhanjem, zamrzovanjem in konzerviranjem hrane povzročimo izgubo magnezija, izogibati pa se je treba prevelikega uživanja hrane, bogate z  maščobami in beljakovinami, saj le-te zavirajo vsrkavanje magnezija.
- brokolijeva juha
- omleta s špinačo in parmezanom
- špinačna pita
 
Če vam primanjkuje kalija, sezite po citrusih!
(Foto: iStockphoto)
KALIJ (K)
Kalij spreminja krvni sladkor v glikogen, ki ga mišice uporabljajo za energijo, zato pomanjkanje tega minerala povzroči utrujenost in mišično oslabelost. Hudo pomanjkanje ima lahko za posledico mišične krče, slabost, preobčutljivost, utrujenost, bruhanje, slabe reflekse in težave z zbranostjo, srčno aritmijo in celo srčno odpoved.
- koktajl premražena mačka
- nadevan paradižnik po provansalsko
- školjke s skuto in paradižnikom

FOSFOR (P)
Za pravilno delovanje fosforja sta nujno potrebna vitamin D in kalcij. Fosfor je potreben za normalno zgradbo kosti in zob, pomaga pa tudi pri enakomernem delovanju srca, potreben je za prenašanje živčnih impulzov, nepogrešljiv pa je tudi za normalno delovanje ledvic. Intenzivno sodeluje pri presnovi maščob in škrobov ter tako našemu telesu zagotavlja energijo.
- prebranec
- solata s čičeriko in papriko
 
(Foto: iStockphoto)
CINK (Zn)
Potreben je za normalen razvoj okušalnih brbončic, za učinkovito celjenje ran ter normalno rast in spolni razvoj otrok.
Vpliva na rast in delitev celic, spolno dozorevanje, celjenje ran, prispeva pa tudi k obrambni sposobnosti organizma. Nepogrešljiv je pri presnovi nekaterih vitaminov in pri delovanju čutil. Pomanjkanje cinka lahko vodi v izgubo las, dermatitis, povzroči pa lahko tudi psihološke motnje, motnje okušanja in vonjanja.
- stonske ostrige
- pasticcio s tunino
- tunin tatarski biftek
 
Jedi iz zelene zelenjave so pravo skladišče železa.
(Foto: iStockphoto)
JOD (J)
Pomanjkanje joda je eden od najbolj razširjenih zdravstvenih problemov v svetu. Dolgotrajnejše pomanjkanje joda privede do presnovnih motenj, pri otrocih do zaostanka v telesnem in duševnem razvoju, duševne zaostalosti, golše in pomanjkanja energije.
- rižota z morskimi sadeži
- polnjeni lignji
- flambiran ananas z medom

ŽELEZO (Fe)
Železo sodeluje pri prenosu kisika in tudi ogljikovega dioksida po krvi. Prav tako je sestavni del encimov, ki sodelujejo v procesu celičnega dihanja.
- kvašeni mafini s suhim sadjem
- dušen grah
- brstični ohrovt s slanino

Katera živila vsebujejo navedene minerale in kakšne so naše dnevne potrebe po njih?
Ime minerala
Naravni vir    Priporočen vnos
Kalcij    sir (ementalec, edamec, parmezan), mleko, jogurt, sardine, tofu, soja, fižol v zrnju, kitajsko zelje, špinača, brokoli, oreščki ...    1 g/dan
Magnezij    soja, oreščki, mleko in mlečni izdelki, polnozrnata žita, krompir v olupku, ribe in morski sadeži, gobe, zelena zelenjava, banane, avokado, čokolada ...    350 mg/dan
Kalij    krompir, paradižnik, banane, citrusi, avokado, melone, sokovi iz citrusov, pusto meso, ribe, fižol in oreščki ...    2 g/dan
Fosfor    meso, goveja jetra, ribe, mleko, stročnice, polnovredne žitarice in kvas, sir ...    700 mg/dan
Cink    mlečni izdelki, fižol, kvas, leča, lešniki, semena, rjavi riž, špinača, tofu, ostrige, raki, govedina, puranje meso, tunina, drobovina, pivski kvas ...    7-10 mg/dan
Jod    mleko, jajca, ribe, zelenjava (predvsem gomoljna zelenjava), žitarice, alge (spirulina), mineralna voda, šparglji, ananas, sardine, raki, školjke in tudi druga morska hrana ...    200 µg/dan
Železo    listnata zelena zelenjava, brokoli, paradižnik, špinača, grah, nizki fižol, leča, suho sadje (marelice, fige, slive in rozine), semena, pistacije, žitarice, sojina moka in mleko, oreščki ...    10 mg/dan

Ni slabo vedeti kajne.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Tole je pa dobra zadeva. Po mojem bi še Sinički pasalo.


_________________
We are the pioneers in providing http://www.test-king.com/ dumps and with exam pass guarantee. Download our latest testkingccie sckans