Mormonski tulipan
Šesterodelna zgradba cveta
Tokrat je za radovedne predstavljen drugačen tulipan, takšen, ki ne sodi v rod Tulipa, čeprav so mormonski tulipani imenovani tudi maripoške lilije in so dejansko kot pravi tulipani prilagojeni na popolno poletno presušitev. Rod je namreč doma v vročih in sušnih pokrajinah ZDA, od Nove Mehike in Kalifornije, Utaha, Nevade in na sever vse do kanadske Britanske Kolumbije. Čeprav so to nekoliko manj znane in bolj zahtevne čebulnice, jih ponujajo tudi evropski pridelovalci. Obstaja okoli 60 vrst in ena med njimi je že skoraj sto let nacionalni cvet države Utah. Menda naj bi ta uradna odločitev imela svoje korenine v desetletni lakoti tega območja, ko je sredi 19. stoletja prebivalcem hudo primanjkovalo hrane. Takrat so v stiski ugotovili, da so sočne podzemne čebule samoniklih rastlin užitne, kar jim je pomagalo preživeti. Še starejša je indijanska legenda, ki pravi, da je po mnogih lunah suhe pripeke in peščenih viharjev, ko zemlja ni rodila zrnja in jagod, Veliki Duh prinesel oblake in dež je prebudil cvetlice. Ko so poskusili njihove čebule, so bili rešeni lakote. Verjetno je bila takrat čebula pomembnejša od lepega in barvitega cveta. Dejstvo je, da so tako Indijanci kot prvi mormonski priseljenci vključevali v svojo prehrano čebule kalohorta, vrste s strokovnim imenom Calochortus nuttalii. Cvetje je pri različnih vrstah lahko precej različno po barvi in po obliki, vedno pa je že na prvi pogled jasno, da botanično sodijo med enokaličnice in lilijevke. V višino rastline ne zrastejo več kot kakšnih 20 cm, daljši so le travnato ozki listi, ki se razpotegnejo po cvetenju. Barva cvetja je bela, rumena do modro vijolična, pogosto z zanimivimi kontrastnimi vzorci v grlu.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
