Vesoljski navdušenci se bodo v noči s srede na četrtek zagotovo odpovedali spancu. Obeta se namreč popoln Lunin mrk in to edini do leta 2010.
Mrk se bo začel ob 1.35, vendar pa bo s prostim očesom fenomen viden šele od 2.43 dalje. Ob 4.01 bo Zemljina senca popolnoma prekrila Luno, faza popolnega mrka pa bo trajala do 4.51. Višek pojava bo okoli pol petih zjutraj, ko bo Zemljin satelit videti kar 10.000-krat manj svetel, kot je običajno ob polni Luni, temperatura na njegovem površju pa pade s 130 na -100 stopinj Celzija.
Ko Luna pride v Zemljino senco, bi sicer morala biti nevidna. Vendar se to zaradi loma sončne svetlobe z zemeljsko atmosfero ne zgodi, v senco pa meče predvsem rdečkaste barve. Nemogoče pa je napovedati točno barvo Lune, saj je odvisna od narave zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in njenim naravnim satelitom.
Lunin mrk je razmeroma pogost astronomski pojav, saj se zgodi približno vsakega pol leta, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti in se Luna nahaja v Zemljini senci. Popolni mrki pa so razmeroma redki, saj lahko do njih pride zgolj ob polni Luni. Pri nas smo ga lahko opazovali v začetku marca, naslednji, konec oktobra lani, pa v Evropi ni bil viden. Naslednjič bomo ob popolnem Luninem mrku lahko uživali šele 21. decembra 2010, delnega pa avgusta letos. Tokrat pa bo viden iz Evrope, Afrike in obeh Amerik.
V nasprotju z Luninim je Sončev mrk redek. Ko se pojavi, ga je mogoče videti le na ozkem pasu ozemlja, na istem kraju pa se ponovi na okoli 400 let.
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
