Ne morem živeti sam zase.
Kakor vsakdanji kruh
potrebujem besedo človeka.
Ne kakršnekoli,
temveč besedo, ki osrečuje,
ki prinaša novo upanje, moč.
Ki me potrjuje, da sem človek.
Beseda je kruh, je mir.
Koliko ljudi je lačnih tega kruha,
lačnih opogumljajoče besede,
ki bi preorala brazdo samote,
mraza in strahu.