Trpka človeška dlan
je prebodla Tvoje srce, Gospod.
Skeleča bolečina in
trenutek smrtne groze
in krvaveče kaplje znoja
so padale med poljubi sonca.
Padale so v človeško srce.
Vem, že zdavnaj
so Te pribili na križ.
Že zdavnaj
je bila končana Tvoja kalvarija.
A Tvoj križ ostaja.
Za nas,
ki smo se rodili včeraj,
za vse, ki se bodo rodili jutri.
Ostaja,
kakor ostaja Tvoja ljubezen.
Tista ljubezen,
ki si nam jo zapustil na križu.
Ljubezen večnega sonca
in čudežev pomladi.

Tudi danes
Te pribijam na križ, Gospod.
S svojo besedo, dejanji, molkom.
Pribijam Te bolj,
kot so Te pribili stražniki.
Dejanja, besede in molk
bolijo bolj,
kot bolijo zarjaveli žeblji.

A Ti, Gospod,
odpuščaš in ljubiš.
Tudi danes.
Tudi mene.
Hvala Ti, Gospod!