Stopajoč s prgiščem peska v dlani,
srečal sem odsev zahajajoče svetlobe.
Govoril sem z oblaki,
nežnimi oblaki, polni plahih barv
in vreščeče ptice trnovke
so obsule s cvetjem kameno srce.
Povsod polno bisernega prahu
na poti po kateri stopajoč zrem,
v nedosegljivost svobode.
Vidim cvet, plah cvet
nepotešenega nasmeha,
z vonjem kože zaljubljenih bitij.

Stopajoč lahkotnega pogleda
srečal sem stara srečanja,
neizhojene poti
obarvane z jesenskim večerom
resničnosti.

Stopajoč v soju slapov s sencami,
videl sem tebe.
Zapuščino spominov,
pritajeni zvok preteklosti.

Pozdravljen Jonatan. Zelo sem te že pogrešal. Tvoje čudovite misli in pesmicemi manjkajo meni in predvsem mojemu duhu. Napiši še kaj.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.