V starosti 75 let je po hudi bolezni umrl glasbenik Albin Rudan, ki je skoraj 30 let igral klarinet v ansamblu bratov Avsenik.

V ansamblu, ki je v dolgoletnem delovanju slovensko narodno-zabavno glasbo obogatili z več kot 600 skladbami, je Rudan igral od leta 1961 do 1990, ko je zasedba prenehala delovati. Albin Rudan se je rodil leta 1933 v Velikem Trnu pri Krškem. Z glasbo se je srečal že v otroških letih, saj je bil njegov ded organist, ljubezen do igranja na klarinet pa ga je pozneje popeljala na glasbeno akademijo.

Glasbena družina Avsenik je nase prvič opozorila leta 1953, ko je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil trio, ki je leta 1955 prerasel v Gorenjski kvartet. Kmalu je začel ansambel, v katerem se je predstavljal tudi brat Vilko, delovati pod imenom Kvintet bratov Avsenik.

Glasbeniki so prejeli eno diamantno, eno platinasto in 31 zlatih plošč. Slavko in Vilko sta posebej za Rudana napisala veliko skladb, med temi tudi slavnega Pastirčka.

Tudi prek domačih meja
Med njihovimi številnimi skladbami, ki so osvojile občinstvo tudi prek slovenskih meja, je največ polk in valčkov, ki so ponarodeli in se za vedno zapisali v slovenski kulturni spomin. Do leta 1991 so izdali več kot 120 zgoščenk, skupno pa prodali več kot 31 milijonov izvodov kaset in plošč. Brata Avsenik sta s svojim ansamblom utemeljila novo, izvirno obliko narodno-zabavne glasbe, ki je sčasoma dobila številne posnemovalce tako doma kot v tujini. Od leta 1962 ustanavljajo v tujini klube oboževalcev ansambla in do leta 1989 so jih našteli 150.

VIR:http://www.rtvslo.si/


_________________
Vsak pomaga po svojih močeh in skupaj smo najboljši

Feljton Ob nedavni smrti Albina Rudana, sijajnega klarinetista legendarnih Avsenikov in čudovitega človeka (I)

 Klarinet - kakšno srečno naključje!
Praktičen, kot je lahko le kmečki fant, je najprej vprašal, kateri inštrumenti so najmanj zasedeni

 

Ko imaš na koga sto in en dober spomin, je težko izbrati najlepši, najbolj zgovoren utrinek. A če se moram odločiti v zvezi z Albinom Rudanom, klarinetistom kvinteta bratov Avsenik, to niti ni pretirano težko. Najraje se v zvezi z njim spomnim nekega lepega jesenskega popoldneva v znanem nemškem letovišču Baden Baden leta 1982. Bine, kot smo mu pravili vsi bližnji, Alfi Nipič in jaz smo hodili po promenadi, na kateri je bilo, kot je v Nemčiji to nasploh pogosto, več uličnih glasbenikov. Nekateri od njih so tako znani in dobri, da koncerte prirejajo kar v vežah hiš, v katerih stanujejo, in solidno živijo od prostovoljnih prispevkov.

 
 Albin Rudan Bine

 
 Ob njem je na odru pihal Franc Košir.

 No, tistemu klarinetistu, ob katerem smo se ustavili, kakovosti ni bilo mogoče prisoditi, prej obratno; prav nemilo je zvenel. Bine ga je kar nekaj časa poslušal, nato pa mu je v klobuk vrgel pet mark, kar bi zdaj zneslo pet evrov, in oba z Alfijem sva ga začudeno pogledala. Bine sicer nikakor ni bil skop, a enako tudi ne razsipen, zlasti, ko je bil vsem na očeh...


 Na dolgi poti so morali biti tudi mehaniki.

 
 Avseniki so bili evropski glasbeniki.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

Albinu Rudanu v spomin so zaigrali tudi dijaki umetniške gimnazije v Mariboru, solo za klarinet.

 


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!