POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Klopni meningoencefalitis: zaščitite se!
Avtor Sporočilo
Odgovori s citatom
Prispevek Klopni meningoencefalitis: zaščitite se! 
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja in lahko pusti trajne posledice. Ker vemo, da velja Slovenija za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po incidenci bolezni, ki znaša 13,6 obolelega na sto tisoč prebivalcev, uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, zbuja skrb podatek o nizkem odstotku tistih, ki se pred boleznijo, čeprav lahko ima trajne posledice, zaščitijo s cepljenjem. Teh je še vedno le deset odstotkov, četudi je prav cepljenje edina uspešna zaščita.

 Vzrok za nizko precepljenost - pri nas je torej cepljenih le okoli deset odstotkov ljudi - naj bi bila tudi preslaba ozaveščenost o nevarnosti bolezni. Strokovnjaki prav zato čedalje glasneje opozarjajo na nevarnosti, ki jih ta prinaša, in na posledice, ki jih povzroča obolelost. Klopni meningoencefalitis se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen lahko pri človeku pusti trajne posledice, bolnik pa lahko celo umre. Posledice bolezni lahko močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. Na vedno več vbodov klopov tudi zunaj gozda, torej v mestnih parkih, na vrtovih in podobno, je pred časom opozoril tudi prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ob tem ko je poudaril, da sta prav zato zaščita in cepljenje proti KME ključnega pomena za celotno slovensko populacijo. "Gre za resno bolezen, ki lahko pusti resne posledice, pri njej pa ne moremo zdraviti vzrokov. Bolnikom lahko pomagamo zgolj z zdravljenjem simptomov, zato vsem posameznikom priporočamo, da se zavarujejo tudi s cepljenjem, ki je pravzaprav edina zares uspešna zaščita pred to boleznijo."

Na republiškem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je KME endemičen. Po podatkih IVZ iz leta 2007 sta za klopnim meningoencefalitisom zbolela dva otroka med prvim in četrtim letom starosti ter trinajst otrok med petim in štirinajstim letom. "Prav zaradi visoke obolevnosti za KME je cepljenje nadvse priporočljivo tudi za otroke, saj so posledice obolelosti lahko tudi zanje usodne. Žal pa še vedno opažamo ideološko zadržanost staršev pred cepljenjem, ki jo bomo, upam, z ustreznim ozaveščanjem odpravili," pojasnjuje prof. dr. Milan Čižman, dr. med., specialist pediater in specialist infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

       

Ko se odpravljate v naravo, previdnost torej ni odveč. Preventiva se začne z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, pa med drugim poudarja prim. doc. dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na IVZ. S tovrstno zaščito lahko namreč klopu preprečimo dostop do kože. Če to ni dovolj učinkovito, pa je dobro, da klopa vsaj čim prej opazimo in odstranimo. "Po obisku gozda se je treba vselej temeljito pregledati. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME pa je cepljenje," poudarja tudi prim. Kraigherjeva in dodaja, da je to varno in učinkovito ter za vse, ki živijo na okuženih območjih, pa četudi le kratek čas, recimo med počitnicami, zelo priporočljivo.

Potek bolezni

Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza začne približno 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Ta faza traja do šest dni, sledi pa prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol. Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Telesna temperatura močno naraste, ponavadi nad 39 stopinj Celzija, pojavijo se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja.

       

 Opozorila strokovnjakov o pomembnosti zaščite je zaradi hudih posledic, ki jih povzroči bolezen, torej treba vzeti nadvse resno. Ko se odpravljate v naravo, se zaščitite z repelenti in oblačili, če to ni dovolj učinkovito, pa je dobro, da klopa vsaj čim prej opazite in odstranite, zato je pregled celotnega telesa po obisku gozda nadvse pomemben. Toda, opozarjajo strokovnjaki, najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME je cepljenje.

Premalo cepljenih

Kljub visokemu številu obolelih se za cepljenje pri nas še vedno odloča premalo ljudi, opozarjajo strokovnjaki. Po podatkih IVZ je leta 2007 za klopnim meningoencefalitisom zbolelo 199 ljudi, za posledicami bolezni pa sta dva tudi umrla. Lani pa je število obolelih, kljub temu da smrtnih žrtev ni bilo, narastlo kar na 248. A kljub skrb zbujajočim številkam je pri nas cepljenih zgolj deset odstotkov prebivalstva, medtem ko je pri naših sosedih Avstrijcih precepljenost 88-odstotna. S cepljenjem je Avstrijcem uspelo obolevnost zmanjšati kar za 95 odstotkov. Posledice bolezni močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. Največ bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi pa se lahko tudi mišična atrofija.

       

 Okužena območja

V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in na novomeškem območju. V zadnjem času pa opažajo okužbe tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Tako je na primer na Primorskem, kjer se je pred leti bolezen redko pojavljala. Ravno zato ni mogoče natančno začrtati okuženega območja in ne omejiti cepljenja le nanj, poudarjajo strokovnjaki.

TOREJ ŠTAJERCI IN GORENJCI NA CEPLJENJE!!!!

             
      


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu