Pred 190 leti je v Postojnsko jamo vstopil njen prvi uradni obiskovalec, avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. Prav ob njegovem prihodu, bilo je 17. avgusta, je bila uvedena posebna knjiga obiskovalcev, kamor so se že v prvem letu vpisali 104 gosti iz različnih koncev Evrope, njihovo število pa je do danes preraslo 33 milijonov prišlekov iz vseh kotičkov našega planeta.
Postojnska jama nekoč
Glede na to, da o turizmu, zlasti v sodobnem pomenu, težko govorimo pred 19. stoletjem, lahko upravičeno trdimo, da Postojnska jama ni le ena prvih slovenskih, temveč tudi svetovnih turističnih znamenitosti. Za kar je najbolj zaslužen jamski vodič in pomožni svetilničar Luka Čeč, ki je odkril notranje dele Postojnske jame in povrhu vsega leta 1831 z ulovom jamskega hroščka drobnovratnika ovrgel mnenje, da v kraškem podzemlju brez sonca ni življenja. Zato je med kopico jubilejnih prispevkov upravitelj Postojnske jame, podjetje Turizem Kras, na pobudo Turističnega društva Postojna in ob podpori Občine Postojna, obnovil fasado rojstne hiše Luke Čeča v Postojni.
V Dvorani cevčic, le-te spominjajo na špagete
Ljudem je bila Postojnska jama znana že prej, kar pričajo podpisi v tako imenovani kamniti knjigi v Rovu, ki segajo v srednjeveško 13. stoletje. Prvi jo je leta 1689 opisal Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske. Za njo so se zanimale tako kronane glave kot znanstveniki, tako jo je leta 1774 občudoval pomemben francoski naravoslovec Baltazar Hacquet...
Plesna dvorana z edinstvenim vlakom.
Človeška ribica je na čelu najbogatejše zbirke jamskih živalskih zvrsti.
Med pomembnimi gosti je bil monaški knez Albert.
Pa naj kdo reče, da Slovenija nima lepot.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
