Na spletni strani www.24kul.si sem našel en zanimiv članek, ki je pavzaprav komentar na članek: "Pijan in z granitno kocko v rokah": KDOR JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE GRANITNO KOCKO IN KDOR JE LAČEN, NAJ PRVI VRŽE JAJCE!
Vsakomur, ki ima otroke, se je gotovo že neštetokrat zgodilo, da se mu je ljubljeno bitje metalo po tleh v trgovini, ker je hotelo nekaj doseči (pa se je brž našla kakšna gospa, ki se ji je otrok zasmilil in je okrala starša, češ da je otroku treba usreči, če si nekaj močno želi).
Vsakemu staršu se je gotovo že zgodilo, da ga je otrok spravil v zadrego z nikoli potešenimi zahtevami, kaj bi rad imel, kaj bi rad jedel, kam bi rad šel, kaj bi počel ...
Kdo je tisti, ki mora videti, kje se je treba ustaviti? In kako ustaviti?
Zame je zastrašujoč izid študenstkih protestov jasno znamenje, da je treba otroke ustaviti pravočasno. Sicer v njihovih očeh privilegij postane samoumeven. Danes je dobil darilo, jutri bo rekel, da je darilo njegova pravica. Danes je dobil tortico, jutri bo rekel, da mu tortica pripada vsak dan.
To se nam je zgodilo, ker smo dopustili, da so nam vcepili občutke krivde, če smo otroku postavili mejo in smo mu govorili o dolžnostih, ne samo o pravicah.
Slišala sem, da je neki gostilničar dobil socialno službo na vrata, ker so njegovi otroci pomagali v gostilni! Češ da otroci ne smejo delati! In če bi sedeli v gostilni? Potem bi bilo pa vse v redu. Ker imajo pravico do prostega časa!
N. K. L.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

    

Ja, res je, danes morajo otroci vse imeti, kar vidijo in kar imajo seveda drugi otroci, sicer je joj. In se tako dogaja, da ima že petletnik svoj računalnik, mobi, kolo, rolerje, najnovejša dizajnerska oblačila, kasneje seveda tudi dizajnersko torbo za v šolo, kar naprej ga   prevažajo na raznorazne prireditve in zabave za otroke, kjer si tudi vse sorte izmišljuje, in če mu starši ne ustrežejo, se meče po tleh in tuli, ker točno ve, da bo s tem izzval zgražanje okolice in posledično pritisk na starše, ki jih je takšnega otrokovega vedenja sram, pa mu zato zaradi drugih prisotnih ustrežejo ... V kaj se bo tak "zmazek" razvil, si lahko kar mislimo!

Starši, otrokom je treba postaviti meje! In treba ga je seznaniti tudi z njegovimi dolžnostmi, ne samo s pravicami! Otrokova pravica je, razviti se v dobrosrčnega, sočutnega, ljubečega, zrelega, samostojnega, delavnega, ustvarjalnega ... človeka,  to pa je obenem tudi njegova dolžnost. Starši mu pri tem le pomagamo, in sicer tako, da mu omogočimo dobre materialne pogoje za zdrav razvoj, predvsem pa  veliko ljubezni, ki vključuje tudi strogost, neomajnost, trdnost  in vztrajnost, ... pretiravanje v zalaganju otroka z dobrinami pa vodi v ravno nasprotno smer - v razvajanje in v  skrajni egoizem! Ker ... kadar je nečesa preveč, se zaradi kvantitete spremeni kvaliteta (zakon dialektike)!  

LP Ariel



Nazadnje urejal/a Ariel 12 Okt 2010 21:28; skupaj popravljeno 1 krat

Ja no ... nekateri študentje (a ne vsi) ne vedo, kje je meja ... mislim halo ...

Zadnjič smo se na seminarju pogovarjale, kako narediti, če se otrok sredi trgovine vrže na tla in začne cmerit ...  (haha nekatere so predlagale, da bi ga polile z vodo - to in še par drugih stvari je profesorica označila kot nasilje do otroka)  v glavnem, nekako nismo vedele rešitve ...
To je potem čisto odvisno od matere, njegena pristopa, od otroka in kako je bil vzgojen .. Nekatere otroke se da prepričat, drugih ne ...

Pri sestri smo sepripravljali za kosilo (sestra, svak, nečakinja (takrat 4), nečak (takrat 2.5let), mama in jaz.
Nečak odide od mize in na stopnicah sreča drugo mamo s piškoti. Mama mu piškote izroči. Seveda jih nečak hoče pojesti. A sestra (njegova mami) reče, da ne more pojesti teh piškotov, ker je kosilo, in da je v piškotih jajček (alergijo na jajca ima).
Nečak tega noče razumeti in se začne jookati, Jokaaa in jokaaaa. Mi pa sedimo za mizo in jemo in se ne menimo zanj. KOnčno je obupal in prišel k mizi ...