V Sloveniji se je noč čarovnic konec oktobra, pojav, ki smo ga v drugi polovici 90. let 20. stoletja začeli prevzemati z angleških govornih območij, že dobro uveljavila.
Čarovništvo lahko razumemo z različnih vidikov. Ena od njegovih plasti je mitična plast, ko se čarovnice povezujejo z dušami umrlih, ki naj bi v določenih delih leta krožile naokoli, je dejala raziskovalka Mirjam Mencej.
Čarovnica ima sposobnost pošiljati svojo dušo iz telesa
Čarovnica ima po definiciji sposobnost pošiljati svojo dušo iz telesa. Še vedno v nekaterih delih Slovenije različne lučke, plamenčke povezujejo z nadnaravnim, pravi Mencejeva, sicer predstojnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Včasih te lučke pojasnjujejo tudi na racionalen način, da npr. trohni les ali da letijo kresnice, vendar v kolektivni tradiciji ostaja povezovanje z nadnaravnim, pravi.
Na balkone, okna ali ob vhodna vrata 31. oktobra zvečer postavljamo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v njeni notranjosti pa gori sveča. Nekatere šole, knjižnice in muzeji pa že prej organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo, čigava je lepša.
Noč čarovnic izhaja iz anglosaksonske tradicije
Noč čarovnic, halloween, noč z 31. oktobra na 1. november, izhaja iz anglosaksonske tradicije. 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že na večer prejšnjega dne, so Kelti praznovali dan, ko se je po njihovem koledarju začelo zimsko obdobje. Leto so namreč delili le na poletje in zimo.
(vir: siol)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.