Nova metoda zdravljenja, ki pa ni primerna za vse bolnike, ampak zgolj za hude oblike, kjer zdravljenje z zdravili ni uspešno, zmanjša verjetnost možganske kapi približno za polovico, za srčnomišični infarkt manj, vendar še vedno pomembno, prehod v hudo obliko hipertenzije preprečimo skoraj v celoti in bistveno zmanjšamo nevarnost srčnega popuščanja. Tudi ledvičnega popuščanja je ob dobrem nadzoru hipertenzije bistveno manj.
Primerljivo z zahodno Evropo
Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo Interne klinike UKCL je povedal, da zdravljenje arterijske hipertenzije temelji na nefarmakoloških ukrepih (z zdravim načinom življenja) in v večini primerov še na zdravilih.
V Sloveniji je okrog 32 % bolnikov s povišanim krvnim tlakom zadovoljivo zdravljeno in torej dosegajo ciljne vrednosti, ki so v povprečju pod 140/90 mm Hg. Ta odstotek uspešnosti je podoben kot v zahodnoevropskih državah.
Vseživljenjski nadzor
Eden od razlogov za relativno neuspešnost je dejstvo, da v večini primerov ne poznamo vzroka bolezni in zdravljenje ni vzročno. Bolezni ne pozdravimo, lahko jo le kontroliramo, kar pomeni trajno, vseživljenjsko zdravljenje – jemanje zdravil. Dobra kontrola krvnega tlaka pa je uspešna v zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti zaradi možgansko-srčno-žilnih bolezni.
Drugi pomembni razlog je nezadostna zavzetost in vztrajanje bolnikov pri zdravljenju prav zaradi vseživljenjskega zdravljenja. Manjši delež bolnikov (10–15 %) pa ima kljub rednemu jemanju več različnih antihipertenzivnih zdravil v ustreznih odmerkih in upoštevanju nefarmakoloških ukrepov še vedno previsok krvni tlak. Taki vrsti bolezni pravimo odporna arterijska hipertenzija. Bolniki so zelo ogroženi, saj ni dosežena ciljna vrednost krvnega tlaka, ki je manj kot 140/90 mm Hg. Cilj pri nekaterih, npr. bolnikih s sladkorno boleznijo in nekaterimi ledvičnimi boleznimi, je še nižji.
Izkušnje po svetu dobre
Kaj je to endovaskularna selektivna radiofrekventna renalna denervacija, pa je razložil asist. mag. Dimitrij Kuhelj, dr. med., vodja intervencijske radiologije na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKCL, ki je povedal: »Katetrski pristop je standarden skozi skupno femoralno arterijo. Ustrezna elektroda se uvede v ledvično arterijo, kjer z uporabo ustreznega generatorja izvršimo radiofrekvenčno denervacijo zaporedoma v obeh ledvičnih arterijah. Ker je postopek boleč, je opravljen v sodelovanju z anesteziologom. Za zdaj je poseg indiciran le pri bolnikih z odporno (rezistentno) arterijsko hipertenzijo, ki izpolnjujejo nekatere dodatne pogoje. Izkušnje po svetu, kjer se metoda uporablja nekaj več kot dve leti, pa so dobre, o čemer govorijo objavljene kontrolirane klinične raziskave. Prvi tak poseg smo naredili prejšnji teden, ko smo opravili denervacijo pri dveh pacientih.«
Renalna denervacija varna in stroškovno učinkovita
Kot pri vsakem načinu zdravljenja je treba vrednotiti tudi morebitne stranske, neugodne učinke. Ker gre pravzaprav za invaziven poseg, lahko pričakujemo zaplete takoj po posegu, pa tudi kasneje. Že omenjene raziskave kažejo, da je poseg izredno varen, doslej ni zabeležen niti en resen zaplet, ki bi bil lahko povezan s posegom – renalno denervacijo. Tudi po približno dveh letih in pol, od kar posege izvajajo, ni opisov poznejših zapletov. Seveda pa zaplete lahko pričakujemo tudi kasneje, zato imamo pri indikaciji za ta poseg še posebno stroga merila. Poseg je smiseln tam, kjer je nevarnost zapletov zaradi neurejenega krvnega tlaka večja, kot je tveganje zaradi posega samega.
Zdravljenje z renalno denervacijo pri bolnikih z odporno hipertenzijo je dolgoročno nedvomno stroškovno učinkovito, saj po posegu dosegamo ciljne vrednosti krvnega tlaka z manj zdravili, verjetnost, da bo prišlo do morebitnih zapletov, pa je bistveno manjša.
(Slovenske novice)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
