Velikonočno praznovanje v Španiji je manifestacija starodavnih ritualov in navad ter ponuja vpogled v religiozno zgodovino države. Velikonočni teden (Semana Santa) se prične s cvetno nedeljo in zaključi z velikonočnim ponedeljkom. Španija je takrat v znamenju procesij, pri katerih nosijo podobe svetnikov, ponekod pa uprizarjajo tudi pasijon.
Na veliki petek in veliko soboto se odvijajo verske procesije po različnih mestih v Italiji, pri katerih nosijo tudi kipe Marije in Jezusa. Več tisoč Italijanov, pa tudi obiskovalcev iz drugih držav, se v nedeljo udeleži velikonočne maše na trgu pred baziliko Sv. Petra, ki jo vodi papež.
Irci se na velikonočno nedeljo pridružijo družini in prijateljem na kosilu, kjer tradicionalno zaužijejo jagnjetino, zelenjavo in nadev, po obedu pa se predvsem otroci veselijo velikonočnih pirhov.
Tudi v Avstriji se nekateri na pepelnično sredo za 40 dni odrečejo uživanju mesa, na veliki petek pa na splošno velja strogi post. Post se v nedeljo zaključi, prekine pa ga tradicionalen velikonočni obed s sladkim pecivom (osterpince), šunko, pirhi in hrenom.
Ker Brazilija vse počne z velikim bumom, tudi praznovanje velike noči ni izjema. Po državi se odvijajo pasijoni, parade in ples, pred postnim časom pa je v Riu de Janeiru organiziran velik karneval, ki obenem oznanja tudi slovo od mesa.
Velika noč ima na Hrvaškem zelo velik pomen. V nekaterih pogledih je celo večja od božiča. Spoštovanje velike noči se prične že na pepelnično sredo in traja vse do velikonočnega ponedeljka, v tem času pa se odvije kar nekaj obredov, procesij, kresov in blagoslavljanj.
(Vecer)
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
