POVEZUJMO SE Seznam forumov
Registriraj seIščiPogosta vprašanjaSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava



Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Mandela: Svoboden si, če spoštuješ svobodo drugega
Avtor Sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek Mandela: Svoboden si, če spoštuješ svobodo drugega 
Mandela je na vprašanje, kako je premagal željo po maščevanju, odgovoril: Preveč je za postoriti, da bi imel čas sovražiti.


Nekdanjemu južnoafriškemu predsedniku Nelsonu Mandeli je uspelo tisto, kar je le malokaterim svetovnim voditeljem - po prevzemu oblasti je svojim sovražnikom, ki so ga več kot 27 let zadrževali v zaporu, namesto nasilja ponudil roko sprave in razklano ljudstvo združil v narod. »Človek, ki drugemu človeku odvzame svobodo, je ujetnik sovraštva, zaklenjen je za zapahe predsodkov in ozkoglednosti,« je zapisal v svoji avtobiografiji Dolga pot do svobode.
Objavljamo še nekaj citatov iz knjige Dolga pot do svobode Nelsona Rolihlahle Mandele:
»Hraber človek ni tisti, ki ne čuti strahu, temveč tisti, ki strah premaga.«
»Ljudje se morajo sovraštva priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje.«
»Človekova dobrota je plamen, ki ga je mogoče skriti, nikoli pa pogasiti.«
»Svoboda ni deljiva; okovi kateregakoli pripadnika mojega ljudstva so bili okovi vseh ljudi, okovi vseh judi pa so bili moji okovi.«
»Nisem resnično svoboden, če kratim svobodo nekomu drugemu, prav tako kot nisem svoboden, kadar sem prikrajšan za lastno svobodo.«
»Biti svoboden ne pomeni zgolj odvreči okove, temveč živeti na način, ki spoštuje in spodbuja svobodo drugih.«
»Prehodil sem dolgo pot do svobode. Poskusil sem ne odstopiti, na poti sem delal napake. A odkril sem skrivnost, da človek šele po tem, ko mu uspe preplezati visok hrib, ugotovi, da je treba preplezati še veliko vrhov. Tu sem se odločil spočiti, ukrasti pogled na prelep razgled, ki me obkroža, da lahko z razdalje, kamor sem prišel, pogledam nazaj. Toda počivam lahko le za trenutek, saj svoboda prinaša odgovornosti. Zato ne upam popustiti, saj moj dolgi sprehod še ni končan.«



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Nelson Mandela, oče naroda
V zadnjih letih je izgubil večino svojega vpliva, tudi zaradi visoke starosti, toda ljudje se ga nikakor niso naveličali.


Nelson Rolihlahla Mandela je skozi politično kariero in pokoj užival neverjeten, za večino državnikov svoje generacije nepredstavljiv status in ugled.
Bil je politik z univerzalno podporo, prvi obraz države, južnoafriškega ljudstva in zatrte rase, idealiziran s strani milijonov ljudi po vsem svetu kot uresničenje sanj, o katerih je nekoč govoril Martin Luther King, ml. - sanj o zmagi pravičnosti nad tragiko rasizma in vojn.
Ob prevzemu Nobelove nagrade za mir, ki si jo je leta 1993 razdelil s tedanjim predsednikom JAR Friderikom Willemom de Klerkom, se je spomnil Luthrovih besed, ko je v govoru napovedal začetek nove dobe za Južno Afriko. »Naj dejanja vseh nas potrdijo, da [MLK] ni bil zgolj navaden sanjač, ko je govoril o lepoti pristnega bratstva in miru, ki sta dragocenejša kot diamanti, srebro ali zlato.« Za Mandelo sta bili takrat že več kot dve tretjini njegovega življenja. Cilji, ki si jih je prvič zadal pred skoraj štirimi desetletji, so postali temelji nove države in družbe, ki sta vstali s pogorišča enega najbolj sprevrženih režimov povojnega sveta.
Štiri leta po njegovi izpustitvi na prostost se je s prvimi demokratičnimi volitvami v zgodovini Južne Afrike tudi uradno zaključilo obdobje apartheida. Nelson Mandela je bil aprila 1994 izvoljen za prvega temnopoltega južnoafriškega predsednika, ki je državo usmeril na pot sprave med belopolto manjšino in temnopolto večino, odločen, da se sprememb, ki prihajajo, nikomur ni treba bati. Med svojo inavguracijo istega leta je dejal: »Sklepamo dogovor, da bomo zgradili družbo, v kateri bodo lahko vsi Južnoafričani, črni in beli, hodili dvignjenih glav, brez strahu v svojih srcih, zavedajoč se svoje neodtujljive pravice do človeškega dostojanstva - mavrično deželo, spravljeno s svetom in s seboj.«
Mandela, ki se je rodil v enem najbolj revnih delov države, se je z aktivizmom pobližje spoznal že v mladosti, najbolj v času študija. V začetku šestdesetih let je postal poveljnik vojaškega krila Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), zaradi česar ga je južnoafriška oblast leta 1964 aretirala in obsodila na dosmrtni zapor. Zagovor, ki ga je med sojenjem izrekel Mandela, se je manifestiral v vsesplošnem odporu proti apartheidu: »Svoje življenje sem posvetil stiski afriškega ljudstva. Boril sem se proti prevladi belcev in prevladi črncev. Gojil sem ideal demokratične in svobodne družbe. Za ta ideal sem pripravljen umreti.«
V ječi, kjer je preživel 27 let svojega življenja, je postal idol zatiranih in najbolj vpliven temnopolti voditelj v državi in svetu. Nadškof Desmond Tutu je za Mandelo nekoč dejal, da ga je zapor spremenil v zdravilca. »Ven je prišel mnogo boljši mož, kot pa tisti, ki je šel vanj ... mož, ki je čutil sočutje celo do ljudi, ki so ga zaprli. Naučil se je razumeti muhe in pomanjkljivosti človeških bitij in bil bolj prizanesljiv pri presoji drugih.«
Mandela, ki je na oblasti preživel zgolj en petletni predsedniški mandat, se je iz politike dokončno umaknil leta 2004. Proti koncu življenja je izgubil večino svojega vpliva, kar je bila logična posledica visoke starosti in vse pogostejših težav z zdravjem. Toda ljudje se ga niso naveličali: v javnosti je vse do smrti užival izjemno spoštovanje, njegova osebnost je dosegla mitološke razsežnosti. Analitiki so pogosto z zaskrbljenostjo razmišljali o času, ko Mandele več ne bo. Južnoafriški avtor in aktivist Nathan Geffen je njihova opozorila, da bodo z državnikovo smrtjo izničeni tudi vsi njegovi dosežki, JAR pa se bo spustila v kaos, označil kot skrajno žaljiva za celoten narod. Ob tem je izpostavil odsotnost vsakršne kritične refleksije Mandelovih idej, odločitev in dejanj, ki ga je razčlovečila, »njegovo življenjsko delo pa zreducirala v niz vzpodbudnih citatov«.
»Njegova veličina daleč presega njegove napake. A tudi on je smrten,« je še za časa Mandelovega življenja zapisal Geffen. Mandela je največjo napako svoje kariere storil v drugi polovici devetdesetih, ko je njegova vlada zanemarila resnost epidemije virusa HIV. Ko je leta 1999 zaključil svoj predsedniški mandat, je bilo s smrtonosnim virusom okuženih slabih dvanajst odstotkov odraslega prebivalstva. Kasneje je obžaloval neuspeh pri zoperstavljanju problemu aidsa in se zanj tudi opravičil. Postal je eden od najbolj ostrih kritikov svojega naslednika Thaba Mbekija in nevarnega prepričanja, da vzrok aidsa ni virus HIV, ampak zgolj sesutje imunskega sistema, ki je posledica revščine, slabe prehrane in pomanjkljive zdravstvene oskrbe.
Mandela je leta 2005 utrpel osebno tragedijo, ko mu je za aidsom umrl najstarejši sin. Še isti dan je sonarodnjake pozval k večji odprtosti glede neozdravljive bolezni. Mandela za večino od njih nikoli ni bil samo politik, temveč simbol njihovega upora, obraz mavrične države. Revolucionar. Človekoljub. In Oče.

Poroča časopis DELO.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Umrl je Nelson Mandela
V 96. letu starosti je umrl človek, ki je z bojem proti apartheidu spremenil tok zgodovine in dal upanje milijonom ljudi.


Pretoria − Po več mesecih v bolnišnici  je Nelson Rolihlahla Mandela izgubil boj z dolgotrajno boleznijo pljuč, ki ga po 27-letnih v zaporu ni nikoli zares zapustila. Južna Afrika je novico o smrti ljubljenega nekdanjega predsednika, ki je poosebljal boj proti apartheidu in milijonom predstavljal upanje v boljšo prihodnost, pospremila s solzami in molitvijo.
Prvega temnopoltega južnoafriškega predsednika so v bolnišnico zaradi pljučnice poslednjič sprejeli 8. junija. Vlada je vse odtlej njegove sorojake pripravljala na najhujše, svetovno javnost pa pozivala, naj se Nobelovega nagrajenca za mir spomni v molitvah.
Po spodbudnih novicah o njegovem okrevanju je južnoafriški predsednik Jacob Zuma danes sporočil žalostno vest o smrti junaka naroda.
»Naš narod je ostal brez enega večjih sinov. Bratje Južnoafričani, Nelson Mandela nas je združil in povezani se bomo od njega poslovili,« je dejal Zuma. Sporočil je še, da je Mandela odšel mirno, v krogu svojih bližnjih.
Na smrt Mandele se je britanski premier Cameron odzval, da je svet z njegovo smrtjo postal nekoliko temnejši.
Madiba, ime, ki izhaja iz njegovega ljudstva Thembu, bo najverjetneje pokopan v vasi Qunu, kjer je, kot je zapisal v svoji avtobiografiji Dolga pot do svobode, preživel najbolj srečne dni svojega otroštva.



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Odgovori s citatom
Prispevek  
Mandelova oporoka
 
Vojislav Bercko
Včeraj so pokopali Nelsona Mandelo. Po tednu bolj ali manj iskrenega žalovanja, bolj ali manj puhlih govoranc politikov in ugibanj, kakšna bo Južnoafriška republika brez njega, je ta človek, ki je vse življenje posvetil boju proti neenakosti, sovraštvu in državnemu terorju, končno našel svoj mir. Zgodovina ga bo pomnila po tem, da je kot borec proti apartheidu dobil Nobelovo nagrado za mir, da je bil prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike, da se je posvetil boju proti aidsu. Ljudje ga bomo pomnili po tem, da je skušal svet naučiti odpuščanja.

Toda pravi spomenik ne bo tisti, ki so mu ga postavili na pokopališču v njegovi rojstni vasici Qunu, postaviti ga morajo ljudje, ki se zavzemajo za podobne ideale, kot se je on. Neenakosti je vsak dan več, od socialnih do povsem civilnih, kot je na primer razlikovanje ljudi zaradi spolne usmerjenosti. Tudi njemu ljuba Južna Afrika je vse bolj razslojena, tokrat v obratni smeri, ko začenja temnopolta večina svoj rasni pohod nad belopolto manjšino. Nadvlada ene rase nad drugo zagotovo ni tisto, kar si je Mandela želel, pa četudi bi to bila njegova rasa.

Sovraštva se ne da izkoreniniti, zdi se, da se nihče ne trudi niti obvladovati ga. Če je tisto na podlagi barve kože v zatonu, pa je vse več medverskega sovraštva, ki se izraža v krvavih vojnah in ga netijo pridigarji vseh vrst. In imajo usta polna besed, da je njihova religija v bistvu miroljubna - a le za tiste, ki se ji brezpogojno uklonijo.

Tudi ljudi, ki so tako kot Mandela pripravljeni tvegati svojo prostost ali življenje za ideale, v katere verjamejo, je vse težje najti. So Julian Assange in ameriški vojak Bradley Manning, ki sta razkrila načine delovanja ameriške diplomacije, ter Edward Snowden, ki je razkrinkal vso umazanijo ameriške Agencije za nacionalno varnost, takšni idealisti? Sodeč po tem, da so vsi trije preganjani, eden v zaporu, je lahko odgovor pritrdilen. Toda preteči bo moralo še veliko časa, da bodo lahko njihova dejanja ustrezno ovrednotena.

Mandela ni preživel 27 let v zaporu, da bi dobil Nobelovo nagrado ali postal predsednik. Tam je bil, ker je verjel. Verjel v idejo boljšega, pravičnejšega sveta. Po tem se ga je treba spominjati.
 



_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:
Odgovori na to temo Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu