V razvitem svetu in tudi pri nas so kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilna obolenja, diabetes ...) najpogostejši vzrok umrljivosti. Med pomembne dejavnike tveganja za omenjene bolezni sodi povišan krvni tlak, ki je v večini primerov posledica esencialne arterijske hipertenzije.
Nezdravljena arterijska hipertenzija predstavlja povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in njenih posledic. Med te prištevamo prizadetost tarčnih organov večjih žil (ateroskleroza), srca (miokardni infarkt in zastojna srčna odpoved) in ledvic (poslabšanje delovanja ledvic). Pri esencialni arterijski hipertenziji vzroka ne poznamo, zato skušamo krvni tlak vzdrževati v okviru priporočenih vrednosti z upoštevanjem pravil zdravega življenjskega sloga in uporabo tako imenovanih antihipertenzivnih zdravil.
Zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili je redno in dolgotrajno in se pri posamezniku lahko tudi spreminja. Običajno prejemajo bolniki s hipertenzijo več antihipertenzivnih zdravil hkrati, pogosto se zdravijo sočasno tudi z zdravili za druge bolezenske težave. Brez dobrega poznavanja zdravil težko zagotovimo njihovo pravilno in varno uporabo. Lekarniški farmacevti uporabnikom zdravil zato priporočajo, da se z njimi dobro seznanijo. Kot pomoč pri preverjanju poznavanja zdravil jim ponudijo naslednja vprašanja, na katere bolnik mora poznati odgovore:
- Kako se zdravilo imenuje?
- Zakaj zdravilo uporabljam?
- Kako in kdaj ga moram uporabiti?
- Kako dolgo ga moram uporabljati?
- Ali se moram v času zdravljenja z zdravilom izogibati določenim zdravilom, hrani ali pijači?
- Ali lahko upravljam vozila ali stroje?
- O katerih neželenih učinkih in tveganjih zdravila moram biti obveščen in kaj naj storim, če se pri meni izrazijo?
Različni režimi odmerjanja
Bojan Madjar, mag. farm., nacionalni koordinator Programa farmacevtske skrbi Vprašajte o svojem zdravilu pri Lekarniški zbornici Slovenije, navaja, da so za zdravljenje arterijske hipertenzije na voljo različna zdravila z različnim režimom odmerjanja. "Praviloma uporabljamo antihipertenzivna zdravila redno, ob priporočenem delu dneva. Diuretike, to so zdravila, ki povečajo izločanje urina, praviloma zaužijemo zjutraj oziroma dopoldan, saj moramo zaradi njihovega učinka pogosteje na vodo. Zaužitje zvečer bi namreč preveč motilo nočni spanec. Proizvajalci zdravil težijo k izdelavi zdravila, ki omogoča en odmerek na dan, kar olajša sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Zdravila zaužijemo skozi usta s kozarcem vode, vedno ob približno istem času, ki ga je določil zdravnik. V določenih situacijah lahko odmerjanje prilagodimo določenemu delu dneva in s tem zmanjšamo težave, ki lahko nastanejo ob uporabi zdravila. Ob pojavu oteklin v spodnjih okončinah pri uporabi zaviralcev kalcijevih kanalčkov lahko recimo zaužijemo zdravilo zvečer. Bolnik se mora tudi seznaniti z odmerjanjem zdravila glede na obrok hrane. Pri večini zdravil to ni pomembno, pri nekaterih sočasno prisotna hrana lahko poslabša učinek, pri drugih zaužitje zdravila med obrokom oziroma takoj po njem celo priporočamo, saj se s tem izognemo prehitremu padcu krvnega tlaka. Tablet, razen tistih z zarezo, ne lomimo. O delitvi ali drobljenju tablet oziroma odpiranju kapsul se je treba vedno prepričati v navodilu za uporabo, pri zdravniku ali lekarniškem farmacevtu."
Bodimo pozorni na medsebojno delovanje zdravil
Medsebojno delovanje zdravil postaja pri zdravljenju z zdravili čedalje pomembnejši izziv. Bolniki s hipertenzijo imajo pogosto pridružene druge bolezni (sladkorna bolezen, srčno popuščanje ...), zaradi česar uporabljajo več zdravil hkrati. Večje število sočasno uporabljenih zdravil pa je pomemben dejavnik, ki prispeva k pojavljanju posledic medsebojnega delovanja zdravil v klinični praksi.
Zato je zelo pomembno, da se pred prvo uporabo zdravila preveri ustreznost sočasnega zdravljenja z obstoječimi zdravili, opozarjajo lekarniški farmacevti. Tega ne gre spregledati niti pri uporabi zdravil, ki se jih dobi brez recepta. V določenih okoliščinah namreč lahko uporaba določenih protibolečinskih zdravil s protivnetnim učinkom poslabša zdravljenje hipertenzije. Med najpogostejše posledice medsebojnega delovanja zdravil prištevamo povečan ali zmanjšan učinek ali celo popoln izostanek učinka zdravil ter pojav neželenih ali celo toksičnih učinkov. Včasih je posledica medsebojnega delovanja zdravil tudi okvara določenega organa, recimo ledvično odpovedovanje.
Na zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili vplivata tudi hrana in pijača. Nekatera zdravila je bolje zaužiti na prazen želodec, medtem ko je druga priporočljivo zaužiti s hrano. Na delovanje zdravil v telesu lahko vplivajo tudi določena živila. Najbolj znan je primer alkohola, ki se mu na splošno ob zdravljenju z zdravili raje izogibajmo. Pri uporabi večine antihipertenzivov uporaba alkohola ni strogo prepovedana, je pa pitje priporočljivo vzdrževati v mejah normale. Pri nekaterih antihipertenzivih se je alkoholu bolje izogibati, saj lahko povečajo njegov učinek (centralno delujoči antihipertenzivi) ali pride do omotice ali zaspanosti (diuretiki). Drug primer neustrezne kombinacije je zaužitje grenivke (tudi v obliki soka) z določenimi zdravili iz skupine zaviralcev kalcijevih kanalčkov, ki se jim zaradi tega okrepi učinek na znižanje krvnega tlaka. Nasprotno lahko uporaba šentjanževke pri teh zdravilih učinek zmanjša.
Zvezdana Bercko
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
 |
Stran 1 od 1 |
| Zdravila proti visokemu krvnemu tlaku uporabljajmo pravilno | |
| Avtor | Sporočilo |
|---|---|
|
Mevki Administrator  
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57 Prispevkov: 8296 Kraj: Avstralija 
|
  Zdravila proti visokemu krvnemu tlaku uporabljajmo pravilno |
| 11 Dec 2013 09:14 |    |
|
|
| |
Stran 1 od 1 |
| Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu |
|
Style made by WinSrev based on style by phpBBStyles.com | Styles Database