Vse to je bilo tako, kakor je hotel Satan. Na to je čakal dolga stoletja. Njegova taktika se od začetka do konca temelji na prevari, njegov nespremenljiv načrt pa je človeško družino zvaliti v največje uboštvo, osramotiti in oskruniti Božje delo, preprečiti njegove namene milosti in ljubezni ter tako povzročiti žalost v nebesih. S svojimi podlimi prevarami ljudem zaslepljuje um in jih pripelje do tega, da gorje, ki je posledica njegovega dela, pripisujejo Bogu, kakor da so vse nesreče sad Stvarnikovega načrta./284/ Ko pa ti, ki jih je tako dolgo poniževal in trpinčil s svojo surovo močjo, izbojujejo zmago, tedaj jih spodbuja k izbruhom in zverinstvom. Tedaj tirani in tlačitelji kažejo na to podobo neobrzdane razuzdanosti kot na posledice, kakršne prinaša svoboda.

Če je prevara v kakšni obliki razkrinkana, jo samo preobleče v drugačno oblačilo, in množica jo sprejema prav tako pohlepno kakor poprej. Ko je ljudstvo razumelo, da je rimski nauk prevara, in jih zato Satan ni več mogel zapeljevati k prestopanju Božjih zapovedi, tedaj jih je začel spodbujati, da imajo vsako vero za prevaro, Sveto pismo pa za pravljico. Ker so torej zavrgli Božje zapovedi, so se vdali neobrzdani krivičnosti.

Zahrbtna napaka, ki je Franciji prizadela tolikšno nesrečo, je bilo nespoštovanje vzvišene resnice, da prava svoboda leži v spoštovanju Božjih zapovedi. "O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil kakor reka tvoj mir in tvoja pravičnost kakor morsko valovje. Ni ga miru, pravi Gospod, brezbožnim. Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega." (Iz 48,18.22; Preg 1,33.)

Brezbožniki, neverniki in odpadniki so nasprotovali Božjim zapovedim in jih zavrgli. Posledice njihovega vpliva pa so dokazale, da je napredek človeštva odvisen od poslušnosti Božjim določilom. Kdor ne želi brati teh naukov iz Božje knjige, je poklican, naj jih bere iz zgodovine narodov.

Ko je Satan uporabljal rimsko cerkev, da bi odvrnil ljudi s poti poslušnosti, je bila njegova roka tako spretno skrita in njegovo delo tako zakrinkano, da popačenje in beda, ki ju je povzročil, nista veljali za sad prestopanja. Delo Svetega Duha pa je toliko omejevalo njegovo moč, da njegove namere niso mogle dozoreti in obroditi popolnega sadu. Ljudstvo ni moglo napraviti zveze med posledico in vzrokom, zato niti ni moglo ugotoviti, kaj ga je pripeljalo v te žalostne razmere./285/ Med revolucijo pa je ljudska skupščina odkrito zavrgla Božje zapovedi. Pod vladavino nasilja, ki je nastala potem, pa je vsakdo lahko videl pravo zvezo med vzrokom in posledico.

Ko se je Francija javno odpovedala Bogu in zavrgla Sveto pismo, so se brezbožniki in duhovi teme veselili, ker so dosegli dolgo želeni cilj: videli so kraljestvo osvobojeno omejitev Božjih zapovedi. "Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce človeških otrok polno smelosti, da delajo hudo." (Prop 8,11.) Prestopanje pravičnih in svetih zapovedi pa neizogibno obrodi bedo in pogubo. Četudi prestopek ni kaznovan takoj, se bo to vendar zanesljivo zgodilo. Stoletja odpada in hudodelstva so nabirali srd za dan povračila; ko pa se je napolnila mera njihove krivičnosti, so preziralci Boga prepozno spoznali, kako strašno je, ko je Božja potrpežljivost izčrpana. Božji Duh, ki brzda Satanovo surovo moč, se je precej umaknil, in sedaj je lahko po svoji volji delal on, ki uživa, če ljudje trpijo. Kdor si je izbral pot upora, je kmalu požel njegove sadove, zemlja pa se je napolnila s hudodelstvi, ki so pregrozljiva za opis s peresom. Iz opuščenih pokrajin in porušenih mest se je slišal strašen krik - krik grenkega obupa. Francija se je potresla, kakor da jo je stresel potres. Vera, zapovedi, družbeni red, družina, država in cerkev - vse je bilo premagano z brezbožno roko, ki se je uprla Božjim zapovedim. "Brezbožni pa pade po svoji krivici. Čeprav grešnik stokrat stori hudo in se mu daljšajo dnevi, vendar vem zagotovo, da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo, ker se ga boje; ali brezbožniku se ne bo dobro godilo. Ker so sovražili znanje in Gospodovega strahu niso izvolili, zato bodo jedli od sadu svojega pota in se sitili s svojimi naklepi." (Preg 11,5; Prop 8,12.13; Preg 1,29.31.)/286/

Čeprav je bogokletna moč, "ki prihaja iz brezna".....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Čeprav je bogokletna moč, "ki prihaja iz brezna", pomorila zvesti Božji priči, vendar nista dolgo ostali tihi. "Po treh dneh in pol je prišel duh življenja iz Boga vanju in sta stopila na noge, in velik strah je prežel tiste, ki so ju gledali." (Raz 11,11.) Leta 1793 je francoska ljudska skupščina izglasovala ukinitev krščanske vere in odstranitev Svetega pisma. Tri leta in pol pozneje je ista skupščina razveljavila svojo prejšnjo odločitev in znova dala svobodo Svetemu pismu. Svet se je zgražal zaradi poplave hudega, ki se je pojavilo kot sad zametanja Božje besede, in ljudje so spoznali potrebo vere v Boga in njegovo besedo za temelj kreposti in morale. Gospod je rekel: "Koga si sramotil in preklinjal? In zoper koga si zagnal svoj glas in ošabno povzdignil svoje oči? Zoper Izraelovega Svetnika! Zato, glej, jim pokažem, takrat jim pokažem svojo roko in svojo moč, in spoznajo, da je moje ime Jahve." (Iz 37,23; Jer 16,21.)

O dveh pričah prerok dalje pravi: "In slišala sta velik glas z neba, rekoč jima: Pojdita sem gor! In šla sta gor na nebo na oblaku, in videli so ju njuni sovražniki." (Raz 11,12.) Odkar je Francija napovedala vojno obema pričama, sta bili spoštovani še bolj kakor kdaj prej. Leta 1804 je bila ustanovljena Britanska in inozemska svetopisemska družba. Na evropski celini so bile ustanovljene podobne družbe s številnimi izpostavami. Leta 1816 je bila ustanovljena Ameriška svetopisemska družba. Ko je bila ustanovljena Britanska svetopisemska družba, je bilo Sveto pismo tiskano v petdesetih jezikih. Danes pa je prevedeno v več sto jezikov in narečij.(ž)

V obdobju petdesetih let pred letom 1792 se je posvečalo malo pozornosti misijonarstvu v tujini. Ustanovljena ni bila nobena družba in malo cerkev je skrbelo/287/ za oznanjevanje evangelija v poganskih deželah. Ob koncu XVIII. stoletja pa je nastopila velika sprememba. Ljudje niso bili več zadovoljni s sadovi razumarstva in čutili so potrebo po Božjem razodetju in veri, ki temelji na izkušnji. Od tega časa so misijoni v tujih deželah začeli napredovati z novim poletom kakor nikoli poprej.(aa)

Spopolnjevanje tiskarske spretnosti je mnogo prispevalo k širjenju Svetega pisma. Povečane možnosti prometa med različnimi deželami, odstranitev starih ovir kakor v obliki predsodkov tako tudi v pretiranem nacionalizmu, zlom svetovne papeške oblasti - vse to je odprlo pot širjenju Svetega pisma po svetu. Več let se že Sveto pismo prosto prodaja po rimskih ulicah, odneseno pa je tudi v vse predele obljudene zemeljske krogle.

Neverni Voltaire se je nekoč hvalil in rekel: "Utrujen sem že, ker neprestano poslušam, da je dvanajst mož ustanovilo krščansko vero. Dokazal bom, da za njeno strmoglavljenje zadostuje en mož." Po njegovi smrti je minilo že mnogo rodov. Milijoni so se mu pridružili v boju proti Svetemu pismu, vendar ga niso uničili. Kjer je bilo v Voltairovem času sto izvodov Svetega pisma, jih je danes deset tisoč in celo sto tisoč. Zgodnji reformator je dejal: "Sveto pismo je nakovalo, na katerem so se izrabila mnoga kladiva." Gospod pravi: "Nobeno orodje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš." (Iz 54,17.)

"Beseda našega Boga ostane vekomaj! Zanesljive so vse njegove zapovedi, utrjene za vedno in na veke, storjene v zvestobi in pravično." (Iz 40,8; Ps 111,7.8.) Kar je sezidano na človeški veljavi, se bo podrlo; kar pa je utemeljeno na skali nespremenljive Božje besede, bo ostalo vekomaj.


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

16. Pregnani zaradi vere


Angleški reformatorji so se sicer odpovedali rimskim naukom, vendar so obdržali mnogo njegovih oblik. Anglikanska cerkev je zavrgla rimsko oblast in vero, toda v bogoslužju je ohranila mnogo njegovih navad in ceremonij. Trdila je, da pri tem ne gre za vprašanje vesti; saj o njih ni predpisov v Svetem pismu, zatorej niti niso pomembni. Niso jih imeli za škodljive, ker pač niso bili prepovedani. Poudarjali so, da so te ceremonije ohranjene zaradi zmanjševanja prepada, ki ločuje reformirane cerkve od Rima, in da bodo rimski pristaši laže sprejeli protestantsko vero.

Nazadnjakom in tistim, ki so bili za popuščanje, so se ti dokazi zdeli logični. Obstajala pa je tudi skupina, ki ni mislila tako. Dejstvo, da so imeli ti običaji "za cilj premostiti prepad med Rimom in reformacijo",(1) je bilo zanje zadosten razlog, da jih niso sprejeli. V njih so gledali znamenje sužnosti, ki so se je osvobodili, in se nikakor niso hoteli vrniti vanjo. Trdili so, da je Bog v svoji besedi določil pravila, ki so nujna za bogoslužje, in da jim ljudje ne morejo po svoji volji česa dodajati ali odvzemati. Veliki odpad se je začel ravno zato, ker se je prizadevalo Božjo veljavo nadomestiti s cerkveno./289/ Rim je začel ukazovati to, česar Bog sicer ni prepovedal, končno pa je prepovedal to, kar je Bog izrecno ukazal.

Mnogi so se resno želeli vrniti k čistosti in preprostosti prve cerkve. V mnogih običajih anglikanske cerkve so videli ostanke malikovalstva, zato se niso mogli s čisto vestjo udeleževati njenih bogoslužij. Cerkev pa po svoji strani ob podpori državne oblasti ni dovoljevala odstopanja od svojih oblik. Državni zakon je zahteval obisk bogoslužij, nedovoljena verska srečanja pa so bila prepovedana z grožnjo zaporne kazni, izgnanstva in smrti.

Ko je v začetku XVII. stoletja kralj zasedel svoj prestol, je izjavil, da bo primoral puritance, da "se podredijo ali ... pa bodo izgnani iz dežele, a morda jih bo doletelo še večje gorje".(2) Mnogi preganjani, pregnani in zaprti niso videli, da jih v prihodnosti čaka kaj boljšega, zato so postali prepričani, da "Anglija ni več prostor za bivališče tistim, ki želijo služiti Bogu po svoji vesti".(3) Nekateri so se odločili poiskati zavetje na Nizozemskem. Spopadali so se s težavami, izgubami in zapori. Njihovi načrti so bili prekrižani in izdali so jih v roke sovražnikov. Njihova trdna vztrajnost pa je končno dosegla uspeh, da so našli zavetje na gostoljubnih obalah Nizozemske republike.

Zaradi bega so zapustili svoje hiše,....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Zaradi bega so zapustili svoje hiše, posestva in sredstva za življenje. Bili so tujci v tuji deželi sredi naroda drugačnega jezika in navad. Prisiljeni so bili zateči se k novim in nenavajenim opravilom, da bi si zaslužili kruh. Ljudje zrele starosti, ki so večino svojega življenja obdelovali zemljo, so bili prisiljeni, da so se izučili kakšnega mehaničnega poklica. Vendar pa so svoje nove razmere sprejeli brez godrnjanja in niso izgubljali časa v lenosti ali nezadovoljnosti. Čeprav so pogosto trpeli revščino,/290/ so se vendar zahvaljevali Bogu za blagoslove, ki jim jih je še dajal, in se veselili svojega duhovnega občestva. "Vedeli so, da so priseljenci, in zaradi tega se niso vznemirjali, temveč so dvigali oči proti nebu, svoji najdražji domovini, in se tako tolažili."(4)

Preganjanje in težave so okrepile njihovo ljubezen in vero. Zaupali so v Božje obljube, in On jih v času potrebe ni pustil na cedilu. Njegovi angeli so bili ob njih, jih hrabrili in jim pomagali. Ko pa jim je Božja roka pokazala čezmorsko deželo, kjer bi lahko ustanovili svojo državo in svojim otrokom zapustili dragoceno dediščino verske svobode, so se brez obotavljanja podali naprej po stezi previdnosti.

Bog je dovolil skušnjavam priti na njegovo ljudstvo, da bi ga pripravil za izpolnitev svojih milostnih načrtov z njimi. Cerkev je bila ponižana, da bi bila potem lahko povišana. Bog je bil pripravljen pokazati svojo moč v njeno korist, da bi svetu znova dokazal, da ne bo zapustil njih, ki zaupajo vanj. Dogodke je vodil tako, da so Satanova jeza in napadi hudobnih ljudi povišali njegovo čast, njegovo ljudstvo pa pripeljali na varno. Preganjanja in izgnanstva so odpirala pot v svobodo.

Ko so se puritanci prvič morali ločiti od anglikanske cerkve, so si med seboj prisegli, da bodo kot svobodno Božje ljudstvo "složno hodili po vseh poteh, ki jim jih je Bog že ali pa še bo razodel".(5) To je bil pravi duh reforme, življenjsko načelo protestantizma. S to odločitvijo so ti priseljenci zapustili Nizozemsko in si poiskali dom na Novem svetu. Njihov pridigar John Robinson, kateremu je previdnost preprečila, da bi jih spremljal, je rekel pregnancem v poslovilnem govoru:

"Bratje, sedaj se bomo ločili, in Gospod ve, ali bom sploh kdaj videl vaše obraze. Bodisi da je Gospod tako določil ali ni,/291/ vas rotim pred Bogom in njegovimi blaženimi angeli, da me posnemate le toliko, kolikor jaz sam posnemam Kristusa. Če vam bo Bog kaj razodel po kakšnem svojem drugem orodju, bodite pripravljeni to sprejeti prav tako, kakor ste poprej sprejemali resnico po moji službi. Globoko sem prepričan, da bo Gospod naredil, da bo iz njegove besede zasvetilo še več resnice in še več luči."(6)

"Kar se mene tiče, ne morem zadosti objokovati stanja reformiranih cerkev, ki so v veri prišle do določene stopnice, a ne želijo iti naprej od tam, do koder so prišla orodja njihove reformacije. Luteranov nikakor ne morem spodbuditi, da bi stopili korak dalje od tega, kar je rekel Luter. ... Tudi kalvinisti, kakor vidite, stojijo tam, kjer jih je pustil veliki Božji mož, ki pa vendar ni povedal vsega. To je nesreča, ki je ni možno zadosti objokovati. Čeprav so bili goreča in svetla luč v svojem času, ti vendar niso spoznali vseh Božjih nasvetov, a ko bi danes živeli, bi bili prav tako pripravljeni sprejeti novo luč, kakor so takrat sprejeli prvo."(7)

"Spomnite se svoje cerkvene zaveze, ......


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

"Spomnite se svoje cerkvene zaveze, s katero ste prisegli, da boste hodili po vseh Gospodovih poteh, ki so vam že ali pa bodo še razodete. Spomnite se svoje obljube in zaveze z Bogom in medsebojne zaveze, da boste sprejeli sleherno luč in resnico, ki vam bo razodeta iz njegove pisane besede. Vendar, prosim vas, pazite, kaj boste sprejeli za resnico. Primerjajte in presojajte jo z drugimi besedili resnice, preden to sprejmete. Ni namreč mogoče, da bi krščanski svet, ki je pred kratkim prišel iz tako globoke protikrščanske teme, naenkrat prišel do popolne svetlobe."(8)

Hrepenenje po svobodi vesti je navdušilo te navdihnjene romarje, da so pogumno prenašali nevarnosti dolgega potovanja čez morje, zdržali težave in nevarnosti divjega kraja ter z Božjimi blagoslovi na ameriških obalah položili temelj mogočne narodnosti./292/ Vendar pa ti priseljenci kljub svoji iskrenosti in pobožnosti še niso dojeli velikega načela verske svobode. Niso bili pripravljeni drugim dati svobode, kakršno so za vsako ceno želeli izbojevati zase. "Malo jih je bilo celo med največjimi misleci in moralisti XVII. stoletja, ki so pravilno pojmovali vzvišeno načelo Novega zakona, ki poudarja, da je Bog edini sodnik človekove vere."(9) Nauk, ki uči, da je Bog cerkvi zaupal pravico vladati nad vestjo in določati, kaj je krivoverstvo in ga kaznovati, je ena izmed največjih zelo globoko ukoreninjenih papeških zmot. Čeprav so reformatorji zavrgli rimski nauk, se niso popolnoma osvobodili njegovega duha nestrpnosti. Globoka tema, s katero je Rim zavil celotno krščanstvo med svojo svetovno nadoblastjo, se še ni popolnoma razpršila. Eden od glavnih pridigarjev v koloniji Massachusetts Bay je rekel: "Strpnost je kriva, da je svet postal protikrščanski; in cerkvi se nikoli ni treba kesati zaradi kaznovanja krivovercev."(10) Kolonisti so sprejeli zakon, da imajo samo verniki cerkve pravico glasovati o državljanskih zadevah. Vzpostavljena je bila nekakšna državna cerkev in od vseh se je zahtevalo, da pomagajo vzdrževati duhovništvo, oblastem pa je bila naložena dolžnost odpravljati krivoverstvo. Tako je bila posvetna oblast v cerkvenih rokah. Ni trajalo dolgo, da so ti ukrepi povzročili neizbežne posledice - preganjanja.

Enajst let po ustanovitvi prve kolonije je v Novi svet prišel Roger Williams. Kakor nekoč prvi doseljenci je prišel tudi on uživat svobodo vesti. Vendar je za razliko od njih razumel - kar je sicer razumelo malo ljudi v njegovem času - da je ta svoboda neodtujljiva pravica vseh, ne glede na to, kaj verujejo. Resno je raziskoval resnico in z Robinsonom vred menil, da je nemogoče, da bi bila razodeta že vsa luč iz Božje besede. Williams je bil "prvi v krščanstvu novejšega časa, ki je učil, da mora biti državna oblast utemeljena na svobodi vesti in enakopravnosti mišljenja pred zakonom".(11)/293/ Izjavil je, da je oblast dolžna kaznovati hudodelstva, ne pa vladati nad vestjo. Rekel je: "Ljudstvo ali oblasti lahko določajo, kaj je človek dolžan človeku. Če pa poskušajo določati, kaj je človekova dolžnost do Boga, delajo nekaj, kar ni njihova pravica, in človek se ne more z gotovostjo zanesti nanje. Jasno je, da če bi poglavarstva imela oblast v tem pogledu, bi danes utegnila predpisati to, jutri pa drugo mnenje ali verovanje, kakor so to počeli v Angliji razni kralji in kraljice, v rimski cerkvi pa razni papeži in cerkveni zbori, tako da je vera postala kup zmede."(12)

Udeležba pri bogoslužjih državne cerkve...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Udeležba pri bogoslužjih državne cerkve se je zahtevala pod grožnjo zapora ali denarne kazni. "Williams ni odobraval tega zakona; najhujša določba tega zakona je bila ta, s katero je bilo predpisano hoditi k bogoslužju farne cerkve. Prisiliti koga, da se pridruži ljudem, ki imajo drugačno vero, je imel za teptanje njihove naravne pravice. Na silo vleči nevernike in ravnodušne k bogoslužju pomeni od teh ljudi zahtevati hinavstvo. ... 'Nikogar ni treba proti njegovi volji siliti, da se udeleži bogoslužja ali plačuje stroške v zvezi z njim.' 'Kaj,' so vpili njegovi nasprotniki in se pohujševali nad njegovim naukom, 'ali ni delavec vreden svojega plačila?' Williams pa je odgovoril: 'Da, vendar od njih, ki ga zaposlujejo.'"(13)

Ljudje so spoštovali in ljubili Rogerja Williamsa kot zvestega pridigarja, človeka redkih sposobnosti, nezlomljivega poštenja in prave dobrote. Vendar nekateri niso mogli prenesti, da tako odločno krati pravico državni oblasti, da bi gospodarila cerkvi, in da zahteva versko svobodo. Govorili so, da bi uporaba tega novega nauka premaknila temelj vlade te dežele.(14) Obsodili so ga na izgon iz kolonije in končno je bil prisiljen sredi najhujše zime poiskati zavetje v gozdu, da bi se izognil prijetju.

O tem je zapisal: "Štirinajst tednov sem po najhujšem vremenu žalostno taval semtertja brez zavetja in kruha,/294/ toda sitili so me gavrani. Neko votlo drevo sem si najpogosteje poiskal za zavetje."(15) Tako je nadaljeval svoj mučni beg skozi sneg in gozdno brezpotje, dokler slednjič ni našel zavetja pri nekem indijanskem plemenu. Njihovo ljubezen in zaupanje si je pridobil, ko si je prizadeval, da bi jih spoznal z evangeljskimi resnicami.

Po večmesečnem tavanju je končno prišel do obale Narragansettskega zaliva, kjer je položil temelj prvi državi modernega časa, ki je v polnem smislu priznavala pravico verske svobode. Temeljno načelo kolonije Rogerja Willamsa se je glasilo: "Vsakdo ima svobodo služiti Bogu po luči svoje vesti."(16) Njegova majhna država Rhode Island je postala zavetje vseh preganjanih. Rasla je in cvetela, dokler njena temeljna načela - državljanska in verska svoboda - niso postala vogelnik ameriške republike.

V tem pomembnem starem dokumentu, ki so ga naši predniki razglasili za listino svojih pravic - deklaracijo neodvisnosti - pravijo: "Menimo, da so te resnice razumljive same po sebi: Vsi ljudje so ustvarjeni enaki. Stvarnik jim je dal določene neodtujljive pravice, med katere prištevamo pravico do življenja, svobode in doseganja sreče." Ustava z najjasnejšimi besedami zagotavlja nedotakljivost vesti, rekoč: "Nikakršen verski pogoj se ne sme zahtevati kot sposobnost za opravljanje katere koli javne zaupne službe v Združenih državah Amerike. Kongres ne more sprejeti nikakršnega zakona, s katerim bi vpeljal nekakšno državno vero ali pa prepovedal svobodno izpovedovanje kakšne vere.

Tvorci ustave so priznali....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Tvorci ustave so priznali večno načelo, da razmerje človeka do Boga stoji nad človekovo zakonodajo in da je pravica vesti neodtujljiva. Za dokaz te resnice ni potrebno navajati razlogov; tega se zavedamo v svoji notranjosti. Zavest o tem je kljub človeškim zakonom dajala moč toliko učencem sredi muk in plamenov grmade. Čutili so, da je njihova dolžnost do Boga nad človeškimi uredbami in da človek nima pravice gospodariti nad njihovo vestjo./295/ To je načelo, ki ga vsakdo nosi v sebi in ga nihče ne more izkoreniniti."(17)

Ko se je v Evropi zvedelo, da obstaja država, v kateri lahko vsakdo uživa sad svojega truda in živi po svoji vesti, jih je na tisoče zdrvelo v Novi svet. Kolonije so se hitro množile. "Kolonija Massachusetts je s posebnim zakonom ponujala dober sprejem in pomoč kristjanom vseh narodnosti, ki so bežali čez Atlantik pred vojnami, lakoto ali nasiljem svojih preganjalcev. Tako so po zakonu ti begunci in pregnanci postali državni gosti."(18) V dvajsetih letih po prvem izkrcanju v Plymouthu se je v Novi Angliji naselilo na tisoče novih romarjev.

Da bi priseljenci dosegli zaželeni ideal, "so bili zadovoljni, če so si z marljivostjo in varčnostjo zagotovili najnujnejša življenjska sredstva. Od zemlje so pričakovali samo najskromnejši sad svojega dela. Niso se dali slepiti kakršni koli zlati možnosti za prihodnost. ... Bili so zadovoljni s počasnim, toda neprestanim napredkom svoje družbene skupnosti. Potrpežljivo so prenašali odpovedovanje življenju v puščavi, s svojimi solzami in znojem svojega čela so zalivali drevo svobode, ki je pognalo globoke korenine v zemljo."

Sveto pismo je bilo temelj njihove vere, vir modrosti in ustava svobode. Njegova načela so se marljivo proučevala doma, v šoli in v cerkvi, njegovi sadovi pa so se pokazali v blaginji, izobrazbi, moralni čistosti in zmernosti. Leta si lahko živel v puritanski koloniji, "ne da bi srečal enega samega pijanca, slišal eno samo kletvico ali videl enega samega berača".(19) To je bil dokaz, da so svetopisemska načela najzanesljivejše jamstvo narodne velikosti. Slabe in odročne kolonije so prerasle v zvezo mogočnih držav, svet pa je lahko z občudovanjem opazoval, kako se v miru razvija "cerkev brez papeža in država brez kralja".

Ampak v Ameriko so neprestano prihajale vse večje množice ljudi,/296/ vendar s popolnoma drugačnimi spodbudami od tistih, ki so tja pripeljale prve priseljence. Čeprav sta preprosta vera in čisto življenje imela mogočen vpliv, je vendar ta vpliv vse bolj slabel, čim večje je bilo število tistih, ki so iskali samo materialne koristi.

Načelo prvih kolonij,......


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Načelo prvih kolonij, da imajo samo verniki cerkve volilno pravico in da samo ti smejo zasedati položaje v državni upravi, je povzročilo najhujše posledice. Ti ukrepi so bili vpeljani kot sredstvo, da bi se ohranila čistost države, vendar so povzročili pogubo cerkve. Ker je bila veroizpoved pogoj, da bi kdo dobil volilno pravico in pravico do službe, so se mnogi pridružili cerkvi samo zaradi materialnih ciljev, ne da bi doživeli spremembo srca. Tako so se cerkve po malem polnile z nespreobrnjenimi ljudmi. Celo med pridigarji so bili takšni, ki so oznanjali lažni nauk in niso ničesar vedeli o obnavljajoči moči Svetega Duha. Znova se je pokazalo to, kar je bilo pogosto možno videti v cerkveni zgodovini od Konstantinovih dni do danes: Ni dobro postavljati cerkve ob državni pomoči in vabiti svetovno oblast k podpiranju evangelija njega, ki je rekel: "Moje kraljestvo ni od tega sveta." (Jan 18,36.) Združitev cerkve z državo, četudi v najmanjši obliki, ne približuje sveta cerkvi, kakor se zdi, temveč pravzaprav vedno cerkev približa svetu.

Vzvišena načela, ki sta jih tako plemenito zastopala John Robinson in Roger Williams - da je resnica napredna, da morajo biti kristjani pripravljeni sprejeti vsak žarek luči, ki pride iz Božje besede - so njihovi nasledniki izgubili izpred oči. Protestantskim cerkvam v Ameriki kakor tudi tistim v Evropi, ki so uživale prednost, da so prejele blagoslove reformacije, ni uspelo napredovati na poti reforme. Od časa do časa so nastopali zvesti ljudje, da so oznanjali nove resnice in razkrinkavali dolgo gojene zmote. Toda večina, kakor Judje v Kristusovem času in papeževi služabniki v Lutrovem času, ni hotela verovati v nič drugega, kakor le v to, kar so verovali njihovi očetje,/297/ niti ni hotela živeti drugače, kakor so živeli oni. Zato se je njihova vera znova popačila v formalizem. Ohranile so se in celo postale priljubljene zmote in praznovernosti, ki bi lahko bile odstranjene, če bi cerkev dalje živela v luči Božje besede. Tako je postopno izginjal duh reformacije in slednjič se je v protestantskih cerkvah pojavila potreba po reformaciji, kakršna je bila potrebna v rimski cerkvi v Lutrovem času. V njej je vladal isti svetovni duh, enako duhovno mrtvilo, enako češčenje človeškega mnenja, a namesto Božje besede so se poveličevale človeške teorije.

Veliko širjenje Svetega pisma v začetku XIX. stoletja in ogromna luč, ki se je tako izlila na svet, nista prinesla ustreznega napredka v poznanju razodetih resnic in v verskem življenju. Satan ni mogel držati Božje besede daleč od ljudi kakor v starih časih, temveč je bila dosegljiva vsakomur. Cilj pa je le dosegel s tem, ko je mnoge zapeljal v to, da je niso dovolj cenili. Ljudem ni bilo mar za preiskovanje Svetega pisma, zato so dalje sprejemali lažne razlage in gojili nauke, ki niso imeli svetopisemskega temelja.

Satan je videl, da resnice ne more uničiti s preganjanjem, zato je znova sprejel načrt sporazumnega popuščanja, kakršen je v prvih stoletjih povzročil veliki odpad in ustanavljanje rimske cerkve. Zapeljal je kristjane, da so se združili ne ravno s pogani, kakor v času cesarja Konstantina, temveč z njimi, ki so se s češčenjem stvari tega sveta pokazali prav toliko malikovalci kakor častilci podob. Posledice tega združenja so bile prav tako nevarne kakor tiste v prejšnjih stoletjih. Ošabnost in potratnost sta se gojili pod plaščem vere in cerkve so se pokvarile. Satan je dalje sprevračal svetopisemski nauk, in izročilo, ki bo uničilo milijone duš, je pognalo globoko korenino. Cerkev je varovala in ščitila izročilo, namesto da da bi se držala vere, "ki je bila svetim izročena enkrat za vselej". (Juda 3) Tako so bila poteptana načela, za katera so reformatorji toliko delali in trpeli./


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

17. Znanilci jutra

Najslavnejša in najsvečanejša resnica v Svetem pismu je resnica o drugem prihodu Kristusa, ki bo prišel dokončat veliko odrešeniško delo. Obljubo o prihodu njega, ki je "vstajenje in življenje", ki bo "izgnane zopet pripeljal domov", daje dragoceno in blaženo upanje Božjemu romarskemu ljudstvu, ki mora tako dolgo potovati "po dolini smrtne sence". Nauk o drugem prihodu je glavni nauk Svetega pisma. Začenši od dne, ko sta naša prva starša z žalostnim srcem zapustila Raj, otroci vere čakajo na prihod Obljubljenega, ki bo zlomil uničevalčevo silo in zopet vrnil izgubljeni Raj. Sveti ljudje starodavnosti so v Mesijevem slavnem prihodu gledali izpolnitev svojega upanja. Enoh, sedmi človek od edenskega prebivalca, je tristo let neprestano živel po Božji volji in imel to čast, da je od daleč opazoval Osvoboditeljev prihod. "Glej," je rekel on, "prišel je Gospod z miriadami svojih svetih izvršit sodbo nad vsemi." (Juda 14.15.) Očak Job je sredi noči svojih muk vzkliknil z neomajnim zaupanjem: "A jaz vem, da živi moj Odrešenik, in On, ki je poslednji, se postavi nad prahom; ... vendar bom gledal iz svojega mesa Boga, ki ga jaz sam bom gledal sebi v dobro, in ga bodo videle moje oči, in ne bom mu tujec." (Job 19,25-27.)/299/

Kristusov prihod, s katerim bo vzpostavljeno kraljestvo pravičnosti, je navdihnil svete pisce z najbolj vzvišenimi in najbolj navdušenimi besedami. Pesniki in preroki so pisali o njem z besedami, prežetimi z nebeškim žarom. Psalmist je prepeval o moči in veličastvu izraelskega Kralja: "S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bog. Pride naš Bog in nikar ne bo molčal. ... Nebesom kliče odzgoraj in zemlji, da sodi svoje ljudstvo. Vesele se naj nebesa in poskakuj zemlja ... pred Gospodovim obličjem, kajti prihaja; kajti prihaja sodit zemljo. Sodil bo vesoljni svet v pravičnosti in svoja ljudstva v zvestobi." (Ps 50,2-4; 96,11-13.)

Prerok Izaija je vzkliknil: "Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! Kajti rosa svetlobe je tvoja rosa, in zemlja izvrže mrtve. Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jahve, obriše solze z obličij vseh in sramoto svojega ljudstva odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je Gospod. In poreko tisti dan: Glej, naš Bog je ta! Čakali smo ga, da nas reši; ta je Gospod, ki smo ga čakali! Poskakovali bomo in se radovali njegovega zveličanja!" (Iz 26,19; 25,8.9.)

Tudi Habakuk je prevzet s ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Tudi Habakuk je prevzet s sveto vizijo opazoval Kristusov prihod: "Bog prihaja s Temana in Svetnik z gore Parana. Njegovo veličastvo pokriva nebesa in zemlja je polna njegove hvale. In svetloba nastaja kakor sončna luč. ... Postal je in potresel je zemljo, pogledal je in ustrašil narode; in razdrobile so se večne gore, starodavni hribi so se pogreznili; njegova pota so večna. ... Jezdiš na svojih konjih, na zveličavnih vozovih. ... Videle so te gore in se tresle; ... brezno je grmelo, visoko je vzdigovalo svoje roke./300/ Sonce in mesec sta stopila v svoje bivališče ob luči tvojih pšic, ko so frčale, ob svetlosti tvoje bliskajoče se sulice. ... Izšel si v rešenje svojega ljudstva, v rešenje svojega maziljenca." (Hab 3,3.4.6.8.10. 11.13.)

Tik pred ločitvijo od svojih učencev jih je Zveličar tolažil z obljubo o svoji vrnitvi: "Ne bodi vam srce plašno. ... V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. ... In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. Kadar pa pride Sin človekov v vsej svoji slavi in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi." (Jan 14,1-3; Mat 25,31.32.)

Angela, ki sta se pokazala učencem na Oljski gori po Kristusovem vnebohodu, sta jim ponovila obljubo o njegovi vrnitvi: "Ta Jezus, ki je bil vzet od vas gor v nebo, prav tako pride, kakor ste ga videli, da je šel v nebo." (Dej 1,11.) Apostol Pavel, navdihnjen s Svetim Duhom, priča: "Kajti Gospod sam stopi dol iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in z Božjo trobento." (1 Tes 4,16.) Prerok s Patmosa pravi: "Glej, prihaja z oblaki; in videlo ga bo vsako oko." (Raz 1,7.)

Od njegovega slavnega prihoda je odvisna "preuredba vsega, kar je Bog povedal z usti svojih svetih prerokov od nekdaj". (Dej 3,21.) Tedaj bo zlomljena dolgotrajna oblast greha - "kraljestvo sveta" bo postalo "kraljestvo našega Gospoda in njegovega Kristusa, in kraljeval bo na vekov veke. In razodene se Gospodova slava in vse meso vkup jo bo videlo. Tako stori Gospod Jahve, da bo rasla pravičnost in hvala pred vsemi narodi. Tisti dan bo Gospod nad vojskami za krono slave in za venec dike ostanku svojega ljudstva." (Raz 11,15; Iz. 40,5; 61,11; 28,5.)/301/

Tedaj bo tako dolgo pričakovano Mesijevo kraljestvo miru vzpostavljeno pod vsem nebom. "Zakaj Gospod je potolažil Sion, potolažil je vse njegove razvaline in je naredil njegovo puščavo kakor raj in njegovo samoto kakor Gospodov vrt. Libanonska slava ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Ne bodo te več imenovali Zapuščena in tvoja dežela se ne bo več imenovala Osamljena, ampak te bodo imenovali Moja radost in tvojo deželo Omožena. Kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe tvoj Bog." (Iz. 51,3; 35,2; 62,4.5.)

Gospodov prihod je bil v vseh ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Gospodov prihod je bil v vseh vekih blaženo upanje njegovih pravih učencev. Obljuba, ki jo je dal Zveličar ob slovesu na Oljski gori, da bo zopet prišel, je razsvetljevala učencem prihodnost, izpolnjevala njihova srca z radostjo in upanjem, ki ju nobena žalost ni mogla udušiti niti preizkušnja zmanjšati. Prikazen "slave velikega Boga in našega Zveličarja Jezusa" je bila "blaženo upanje" sredi trpljenja in preganjanja. Ko so bili Tesaloničani polni bolečine ob pogrebu svojih dragih, ki so upali, da bodo žive priče Gospodovega prihoda, jih je njihov učitelj apostol Pavel opozoril na vstajenje, ki se bo zgodilo ob Zveličarjevem prihodu. Takrat bodo mrtvi v Kristusu vstali in bodo skupaj z živimi vzeti Gospodu naproti v višavo. "In tako bomo vedno z Gospodom," je dejal. "Zato se tolažite med seboj s temi besedami." (1 Tes 4,16-18.)

Na skalnatem Patmosu je ljubljeni učenec slišal obljubo: "Glej, pridem hitro," in njegov odgovor, poln hrepenenja, izraža molitev Božje cerkve skozi stoletja njenega romanja: "Amen, pridi, Gospod Jezus!" (Raz 22,20.)

Iz globine ječ, z grmad in morišč, kjer so sveti in mučenci pričali za resnico, odzvanja v vseh stoletjih isti vzklik vere in upanja. Prepričan o Kristusovem in potemtakem tudi o svojem osebnem vstajenju ob času njegovega prihoda, eden od teh kristjanov pravi, da so "oni prezirali smrt in se vzdignili nad njo."(1)/302/ Bili so voljni stopiti v grob, da bi lahko iz njega "vstali svobodni".(2) Pričakovali so "prihod Gospoda na oblakih z nebes v slavi njegovega Očeta", ko bo nastopil "čas kraljestva pravičnosti". Valdenžani so gojili isto vero.(3) Wyclif je pričakoval Odrešenikov prihod kot upanje cerkve.(4)

Luter je govoril: "Resnično sem prepričan, da do sodnega dne ne bodo minila tri stoletja. Bog ne želi in ne more več trpeti tega pokvarjenega sveta. Približuje se veliki dan, v katerem bo strmoglavljeno kraljestvo ostudnosti."(5)

"Ta ostareli svet ni daleč od svojega konca," je rekel Melanchthon. Kalvin je prosil kristjane, "naj ne bodo neodločni in naj od srca hrepenijo po dnevu Kristusovega prihoda kot po 'najsvetlejšem dogodku' in izjavil, da ima vsa družina vernih oči uprte v ta dan. Moramo biti željni Kristusa, da ga iščemo, da o njem razmišljamo do prihoda tistega velikega dne," je rekel, "ko bo Gospod popolnoma razodel slavo svojega kraljestva."(6)

"Mar ni naš Gospod Jezus odšel v nebesa v našem telesu," je govoril škotski reformator Knox, "in mar se ne bo zopet vrnil? Mi vemo, da se bo On zopet vrnil, in sicer zelo hitro." Ridley in Latimer, ki sta položila svoje življenje za resnico, sta gledala z vero na Gospodov prihod. Ridley je pisal: "Svet se brez dvoma - jaz v to verujem, in zato tudi govorim - približuje svojemu koncu. Vzkliknimo skupaj z Janezom, Božjim služabnikom: 'Pridi, Gospod Jezus!'"(7)

"Misli o Gospodovem prihodu,"...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

"Misli o Gospodovem prihodu," je rekel Baxter, "so mi nenavadno dragocene in sladke."(8) "Delo vere in odlika njegovih svetih je ljubiti njegov prihod in pričakovati blaženo upanje. Če je smrt poslednji sovražnik, ki bo uničen v času vstajenja, potem lahko razumemo, zakaj morajo verni hrepeneti po Kristusovem prihodu in moliti zanj,/303/ saj bo tedaj izbojevana ta popolna in končna zmaga."(9) "To je dan, ki morajo po njem vsi verni hrepeneti, vanj upati in ga čakati, saj se bo z njim uresničila celotna odrešitev, in se bodo izpolnila vsa njihova hrepenenja. Pospeši, o Gospod, ta blagoslovljeni dan!"(10) To je bilo upanje apostolske cerkve, "cerkve v puščavi" in reformatorjev.

Prerokovanje ne napoveduje samo načina in cilja Kristusovega prihoda, ampak daje tudi znamenja, po katerih bodo ljudje lahko vedeli, da je ta dogodek blizu. Jezus je rekel: "In znamenja bodo na soncu in na mesecu in na zvezdah. Sonce otemni in mesec ne bo dajal svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale. In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblakih z veliko močjo in slavo." (Luk 21,25; Mar 13,24-26.) Janez v Razodetju opisuje prvo od znamenj, ki se bo zgodilo pred Kristusovim prihodom: "Nastal je velik potres, in sonce je počrnelo kakor raševa vreča, in mesec je pordel ves kakor kri." (Raz 6,12.)

Ta znamenja so se dogodila pred začetkom XIX. stoletja. Kot izpolnitev tega prerokovanja se je zgodil leta 1755 najstrašnejši potres, ki je bil kdaj zapisan. Čeprav je poznan kot lizbonski potres, ga je bilo čutiti v velikem delu Evrope, Afrike in Amerike. Čutili so ga na Grenlandiji, v zahodni Indiji, na otoku Madeira, na Norveškem, Švedskem, v Veliki Britaniji in na Irskem. Zajel je površino večjo kakor šest milijonov kvadratnih kilometrov. V Afriki so potres čutili skorajda tako močno kakor v Evropi. Velik del Alžira je bil razdejan; a nedaleč od Maroka je bilo uničeno mestece, ki je štelo osem do deset tisoč prebivalcev. Veliki val je prekril obalo Španije in Afrike, preplavil mesta in povzročil veliko razdejanje.

V Španiji in na Portugalskem je bil potres najmočnejši. Trdijo, da je v Cadizu narasli val dosegel višino do osemnajst metrov. "Nekatere od najvišjih gora na Portugalskem so se stresle tako rekoč do temeljev./304/ Na nekaterih od njih so se vrhovi odprli, a zatem se razpočili in razdelili na občudovanje zbujajoči način, pri čemer so ogromni kosi skal padli v sosednje doline. Pravijo, da so iz teh planin švigali tudi ognjeni zublji."(11)

V Lizboni "se je najprej slišalo podzemno grmenje, a takoj zatem je močan sunek zrušil večji del stavb. V šestih minutah je umrlo šestdeset tisoč ljudi. Morje se je najprej umaknilo, pustilo za seboj suho peščeno obalo, zatem pa se je vrnilo in dvignilo preko petnajst metrov nad svojo običajno gladino. Med drugimi nenavadnimi dogodki, ki so se zgodili v Lizboni v času katastrofe, se omenja izginotje novega nabrežja, zgrajenega iz samega marmorja, ki je stalo velike kupe denarja. Veliko število ljudi se je zbralo na njem kot na varnem mestu, da bi bili zunaj dosega padajočih ruševin; toda nenadoma je nabrežje potonilo skupaj z vsemi ljudmi, nobeno truplo ni splavalo na površino."(12)

"Potresni sunek je porušil vse cerkve.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

"Potresni sunek je porušil vse cerkve in samostane, večje javne stavbe ter več kakor četrtino zasebnih hiš. Približno dve uri po potresu je v raznih delih mesta izbruhnil požar in je skoraj tri dni besnel s tako silovitostjo, da je bilo mesto popolnoma opustošeno. Potres je bil na dan praznika, ko so bile cerkve in samostani polni ljudi; zelo malo ljudi se je rešilo."(13) "Ljudi je zajel nepopisen strah. Nihče ni jokal; solze niso mogle teči. Ljudje so tekali sem ter tja, zbegani od strahu in groze, udarjajoč se v obraz in prsi, ter vzklikali: 'Misericordia!' - 'Prišel je konec sveta!' Matere so pozabile na svoje otroke in so tekale po ulicah z razpeli v rokah. Na nesrečo so mnogi od njih iskali zavetje v cerkvah; zaman je bil razstavljen zakrament; zaman so nesrečni ljudje objemali oltarje. Svete slike, duhovniki in narod so bili pokopani hkrati v ruševinah." Računajo, da je tega usodnega dne umrlo okoli devetdeset tisoč ljudi./305/

Petindvajset let pozneje je bilo videti drugo znamenje, ki je bilo omenjeno v prerokovanju - potemnitev sonca in meseca. To znamenje je zbudilo še toliko več pozornosti, ker je bil čas njegovega uresničenja jasno napovedan. Zveličar je v svojem pogovoru z učenci na Oljski gori opisal dolgi čas stiske za verne - tisoč dvesto šestdeset let papeževe oblasti - za katero je rekel, da bo prikrajšana. Tedaj je omenil tudi nekaj dogodkov, ki se bodo odigrali pred njegovim prihodom, in določil čas, ko bo vidno prvo teh znamenj. "Ali v tistih dneh, po tej stiski, otemni sonce in mesec ne bo dajal svoje svetlobe." (Mar 13,24.) Tisoč dvesto šestdeset dni ali let se končuje leta 1798. Približno četrt stoletja pred tem so preganjanja skoraj popolnoma prenehala. Po preganjanjih mora po Kristusovih besedah potemneti sonce. To prerokovanje se je izpolnilo 19. maja 1780.

"Skoraj osamljen med pojavi te vrste kakor skrivnosten tako tudi do danes nepojasnjen ... stoji mračni dan, 19. maj 1780 - nepojasnjena potemnitev vsega vidnega neba in ozračja v Novi Angliji."(14)

Neka priča, ki je bila v državi Massachusetts, opisuje ta dogodek takole: "Zjutraj je vzšlo jasno sonce, vendar je kmalu začelo izgubljati svoj sijaj. Pojavili so se gosti in črni oblaki, iz njih so začeli švigati bliski; začelo je grmeti in pričel je padati droben dež. Okrog devetih so oblaki postali svetlejši in so dobili bakren sijaj. Tudi zemlja, skale, drevje, zgradbe, voda in ljudje so bili videti povsem drugače na tej čudni, skrivnostni svetlobi. Nekoliko minut kasneje je težak črn oblak prekril ves nebesni svod, razen ozke črte na obzorju. Tema je postala tako gosta, kakor je navadno okrog devetih zvečer poleti. ...

Strah, srh in groza so postopno zajeli ljudi. Žene so, stoječ na vratih, opazovale mračni predel. Moški so se vračali z dela na polju;/306/ tesar je odložil orodje, kovač zapustil kovačnico, a trgovec pult. Pouk v šolah so predčasno končali, otroci pa so drhteč bežali domov. Potniki so se s poti umikali v prve hiše, na katere so naleteli. 'Kaj se bo zgodilo?' to vprašanje je lebdelo na vseh ustnicah in v vseh srcih. Bilo je videti, kakor da bo nastala velika nevihta ali pa da je prišel konec vseh stvari.

Sveče so bile prižgane;...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Sveče so bile prižgane; ogenj na ognjišču je plapolal kakor v obdobju brezmesečne jesenske noči. ... Kokoši so se vrnile spat v kurnike, govedo se je zbralo in mukalo na odhodu s pašnikov. Žabe so regljale. Ptice so prepevale svoje večerne pesmi, a netopirji so letali naokoli. Le ljudje so vedeli, da noč še ni nastopila. ...

Dr. Nathanael Whittaker, pridigar cerkve v Salemu, je imel pridigo, v kateri je poudaril, da je bila tema nadnaravna. Na mnogih drugih mestih so bili sestanki. Na njih so brali svetopisemske vrste, iz katerih je bilo možno videti, da je tema tega mračnega dne usklajena s svetopisemskimi prerokovanji. ... Tema je bila najgostejša malo po enajsti uri."(15) "V večini mest je bila tema ves dan tako gosta, da ni bilo možno videti kazalcev na uri, ni bilo možno kositi, niti opravljati katero koli hišno delo brez svetlobe sveč. ...

Tema je zajela nenavadno velik predel. Segala je do Falmouta na vzhodu, na zahodu je segala do zunanjih delov Connecticuta in Albana; na jugu jo je bilo možno opazovati vzdolž vse morske obale, na severu pa se je razprostirala do meja ameriških naselij."(16)

Po gosti temi tega dne se je uro ali dve pred večerom z delno jasnega neba pokazalo sonce, ki je bilo še vedno zastrto s črno in gosto meglo. "Po sončnem zahodu so oblaki znova prekrili nebo,/307/ in naglo se je stemnilo. Tema te noči je bila prav tako nenavadna in strašna kakor tista čez dan. Čeprav je bil ščip, ni bilo možno videti nobenega predmeta brez umetne svetlobe, ki je nejasno brlela s sosednjih hiš ali oddaljenih mest in se kazala kakor skozi neko vrsto egiptovske teme, ki je svetlobni žarki niso mogli prebiti."(17) Neka priča piše: "Ne morem se znebiti misli, da tema ne bi mogla biti gostejša niti tedaj, če bi se vsako svetlo telo v vesolju zavilo v nepresojno temo ali prenehalo obstajati."(18) Čeprav je ob devetih zvečer vzšel ščip, "to vendar ni niti malo vplivalo, da bi razgnalo smrtni mrak." Po polnoči se je tema razpršila, in ko se je pokazala luna, je bila videti kakor kri.

Devetnajsti maj 1780 je znan v zgodovini kot "mračni dan". Od Mojzesovega časa ni omenjen primer, da bi bila tema tako gosta, tako prostrana in da bi trajala tako dolgo. Iz opisa tega dogodka, ki nam ga podajajo priče, samo odmevajo Gospodove besede, ki nam jih je napovedal prerok Joel 2500 let pred njihovo uresničitvijo: "Sonce se spremeni v temo in mesec v kri, preden pride Gospodov dan, veliki in strašni." (Joel 2,31.)

Kristus je ukazal svojemu ljudstvu....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kristus je ukazal svojemu ljudstvu, naj pazi na znamenja njegovega prihoda in naj se veseli, ko bo videlo znamenja prihajajočega Kralja. "Ko se pa to začne goditi, ozrite se gor in povzdignite glave, ker se približuje vaša odrešitev." Pozornost svojih učencev je obrnil na brsteče drevje pomladi z besedami: "Videč, da že brstje poganja, sami spoznavate, da je poletje že blizu. Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi,/308/ vedite, da je blizu Božje kraljestvo." (Luk 21,28.30.31.)

Vendar ko duh ponižnosti in pobožnosti v cerkvi odstopi mesto ošabnosti in formalizmu, se ohladita ljubezen do Kristusa in vera v njegov prihod. Prežeto s pozemskim duhom in željo po uživanju je tako imenovano Božje ljudstvo postalo slepo za Zveličarjev nauk, ki se je nanašal na znamenja njegovega prihoda. Zanemarili so nauk o drugem prihodu; svetopisemska besedila o tem so bila zamračena z napačnimi razlagami, dokler na koncu niso bila popolnoma pozabljena in zanemarjena. To se je zgodilo zlasti v ameriških cerkvah. Svoboda in udobnost, ki so jo uživali vsi sloji, želja po bogastvu in razkošnosti, ki je izzivala strast po denarju, nezasitno hrepenenje po priljubljenosti in moči, ki se je zdela vsakemu dostopna - vse to je spodbudilo ljudi, da so usmerili svoje zanimanje in upanje na stvari tega življenja, in so slavni dan, ko bo prišel konec sedanjemu toku dogodkov, preložili daleč v prihodnost.

Ko je Zveličar svojim sledilcem pokazal znamenja svoje vrnitve, je napovedal tudi splošni odpad, ki se bo zgodil neposredno pred njegovim drugim prihodom. Kakor v Noetovih dneh se bo pokazalo živo zanimanje za stvari tega sveta in želja po uživanju. Ljudje bodo kupovali, prodajali, sadili, zidali, se možili in ženili, pri tem pa pozabili na Boga in prihodnje življenje. Kristusov opomin tistim, ki žive v teh dneh, se glasi: "Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim." (Luk 21,34.36.)

V Razodetju Zveličar z naslednjimi besedami opisuje stanje cerkve v tem času: "Imaš ime,/309/ da živiš, in si mrtev." (Raz 3,1.) Tistim, ki nočejo zapustiti svoje varljive varnosti, je dan opomin: "Ako se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš vedel, ob kateri uri pridem nad tebe." (Raz 3,3.)

Ljudje morajo biti opozorjeni na nevarnost; morajo se prebuditi, da bi se pripravili za svečane dogodke, povezane s koncem časa milosti. Božji prerok izjavlja: "Kajti Gospodov dan je velik in silno strašen: kdo ga more pretrpeti?" Kdo bo lahko obstal, ko se prikaže On, čigar "oči so prečiste, da bi gledal hudo". (Joel 2,11; Hab 1,13.) Tistim, ki vpijejo: "Bog moj, mi ... te poznamo!" pa so vendar prestopili njegovo zavezo, "ki hite za drugim bogom", skrivajo greh v svojem srcu in ljubijo pot nepravičnosti - takim bo Gospodov dan "tema, ne pa luč; črn mrak, ne pa svetloba". (Oz 8,2.1; Ps 16,4; Am 5,20.) "In zgodi se tisti čas", pravi Gospod, "da preiščem Jeruzalem s svetilnicami, in kaznoval bom može, ki počivajo na svojih drožeh, ki govore v svojem srcu: Gospod ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega. In izpokorim naseljeno zemljo za njih hudobnost in brezbožnike za njih krivico, in konec storim napuhu prevzetnim ter silovitnikov ponos ponižam. Tudi njih srebro, in zlato jih ne bo moglo rešiti. In njih imetje bo v plen in njih hiše v pustoto." (Zef 1,12; Iz 13,11; Zef 1,18.13.)

Prerok Jeremija je, gledajoč na ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!