Videlo pa se je, da je zver, ki je imela rogova kakor jagnje, "prišla iz zemlje". Tako predstavljeni narod se mora pojaviti nekje na doslej nenaseljenem ozemlju ter se postopno in mirno razvijati, namesto da bi strmoglavil druge oblasti in vzpostavil svojo. Zato ni mogel priti iz narodov starega sveta - katerih je bilo mnogo in so se bojevali med seboj, se pravi, iz tistega nemirnega morja "rodov in ljudstev in jezikov in narodov". Iskati ga moramo na zahodni celini.

Katero ljudstvo pa se je po letu 1798 začelo pojavljati kot moč v Novem svetu in je postajalo vse večje in močnejše, tako da je pritegnilo nase pozornost sveta? Uporaba tega simbola ni nikakršno težko vprašanje. Samo eno edino ljudstvo ustreza podatkom tega prerokovanja. To jasno kaže na Združene države Amerike. Govorniki in zgodovinarji so pogosto nevede uporabljali misel, včasih pa celo same prerokove besede, ko so opisovali nastanek in razvoj tega ljudstva. Zver je bilo videti, da je vzhajala iz zemlje. Beseda vzhajati se lahko prevede tudi z izrazom vzkliti ali vzrasti kot rastlina. Vendar kakor smo videli, se je ljudstvo moralo pojaviti na dotlej nenaseljenem ozemlju. Neki ugledni pisatelj, ki opisuje nastanek Združenih držav Amerike, govori o "skrivnosti njihovega nastanka iz nenaseljenega ozemlja". On pravi: "Kakor tiha rastlina smo narasli do države."(2) Neki evropski dnevnik je pisal leta 1850 o Združenih državah Amerike kot o neki nenavadni državi, ki je klila in "v tišini zemlje neprestano povečevala svojo moč in ponos".(3) Edward Everett je rekel/440/ v svojem govoru o pobožnih ustanoviteljih tega ljudstva: "Iskali so osamljen prostor, nedolžen zaradi svoje nepoznanosti in varen zaradi svoje odročnosti, kjer bi majhna cerkev iz Leydna lahko uživala svobodo vesti. Opazujte ogromna ozemlja, po katerih so z mirnim osvajanjem ... nosili križeve zastave."(4)

"Imela je dva rogova kakor jagnje." Rogova, ki sta podobna jagnjetovima, predstavljata mladost, nedolžnost in blagost, kar natančno ustreza značaju Združenih držav Amerike v času, ko jih je prerok videl nastajati leta 1798. Med krščanskimi pregnanci, ki so prvi pobegnili v Ameriko in si poiskali zavetje pred tiranijo kraljev in nestrpnostjo duhovnikov, so bili mnogi, ki so se odločili ustanoviti državo na širokem temelju državljanske in verske svobode. Njihovi ideali so bili vneseni v listino o neodvisnosti, ki poudarja vzvišeno resnico, da so vsi ljudje po rojstvu enaki in jim je podarjena neodtujljiva pravica do življenja, svobode in doseganja sreče. Ustava zagotavlja ljudstvu pravico do samoupravljanja, kar pomeni, da po ljudstvu izvoljeni predstavniki ustvarjajo zakone in skrbijo za njihovo pravilno uporabo. Zagotovljena je verska svoboda in vsakemu je bilo dovoljeno služiti Bogu po svoji vesti. Republikanska oblika vladavine in protestantizem sta bila temeljni načeli naroda. Ti načeli sta skrivnost njihove moči in napredka. Tlačeni in teptani po vsem širnem krščanstvu so se podali v to deželo s pričakovanjem in upanjem. Milijoni so se izkrcali na njenih obalah, in Združene države Amerike so se povzdignile na raven najmočnejših držav na svetu.

Toda zver, ki je imela rogova kakor jagnje, je "govorila kakor zmaj. In vso oblast prve zveri izvršuje pred njo. In dela, da zemlja in njeni prebivalci molijo prvo zver, ki se ji je bila zacelila rana njene smrti. ... Rekoč prebivalcem na zemlji, naj narede/441/ podobo zveri, ki je imela rano od meča in je oživela." (Raz 13,11-14.)

Rogova kakor pri jagnjetu i.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Rogova kakor pri jagnjetu in zmajev glas v tem simbolu kažeta na opazno nasprotje med načeli in ravnanjem tako predstavljenega ljudstva. Govor kakšnega ljudstva so odločitve njegovih zakonodajnih in sodnih oblasti. S temi odločitvami bo zanikal svobodomiselna in miroljubna načela, ki jih je postavil za temelj svoje politike. Prerokovanje, da bo govorila kakor zmaj in izvrševala vso oblast prve zveri, jasno napoveduje razvoj duha nestrpnosti in preganjanja, ki so ga pokazali tudi narodi, katere predstavlja zmaj in risu podobna zver. Izjava, da zver z dvema rogovoma stori, "da zemlja in njeni prebivalci molijo prvo zver", kaže, da bo to ljudstvo svojo oblast uporabilo za to, da bo ukazalo držati se nečesa, s čimer se bo izkazovala čast papeštvu.

Takšno ravnanje bi nasprotovalo načelom te države, duhu njenih svobodnih ustanov, dejanskim in svečanim jamstvom deklaracije o neodvisnosti in sami ustavi. Ustanovitelji države so si zelo prizadevali preprečiti, da bi cerkev uporabljala svetovno oblast z njenimi neizogibnimi posledicami - nestrpnostjo in preganjanjem. Ustava predpisuje: "Kongres ne sme izdati zakona, s katerim se vzpostavlja kakšna vera ali prepoveduje svobodno izpovedovanje katere koli vere. Prav tako vera nikoli ne sme biti pogoj za pridobitev katere koli zaupne javne službe v Združenih državah Amerike." Samo z očitnim zametovanjem teh čuvajev narodnostne svobode bi državna oblast lahko ukazala spoštovanje nekega verskega predpisa. Toda nedoslednost takšnega ravnanja ne bo večja, kakor pa je bila prikazana v simbolu. Zver, ki ima rogova kakor jagnje - po svojih prepričanjih čista in nenevarna - govori kakor zmaj.

"Rekoč prebivalcem na zemlji, naj narede/442/ podobo zveri." Tukaj je jasno podano, da je v državni ureditvi te dežele zakonodajna oblast v rokah ljudstva. To je močan dokaz, da so Združene države Amerike ljudstvo, ki je označeno s tem prerokovanjem.

Toda kaj pomeni podoba zveri, in kako bo narejena? Zver z dvema rogovoma bo naredila podobo prvi zveri. Zato se tudi imenuje podoba zveri. Da bi spoznali, kaj je ta podoba in kako mora biti narejena, moramo proučiti značilnosti same zveri - papeštva.

Ko se je cerkev v začetku pokvarila tako, da je zašla od evangeljske preprostosti in sprejela poganske običaje in obrede, je izgubila Božjega Duha in njegovo moč. Da bi lahko vladala nad vestjo ljudi, je prosila za podporo državne oblasti. Sad tega je bilo papeštvo; pojavila se je cerkev, ki je vladala nad državo in jo uporabljala za doseganje svojih ciljev, zlasti za kaznovanje krivoverstva. Da bi Združene države Amerike lahko naredile podobo zveri, mora cerkvena oblast tako nadzorovati državno, da jo cerkev lahko uporabi za doseganje svojih lastnih ciljev.

Kadar koli je cerkev imela v rokah državno oblast.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kadar koli je cerkev imela v rokah državno oblast, jo je uporabljala za kaznovanje odstopanja od svojega nauka. Protestantske cerkve, ki so hodile po rimskih stopinjah, ko so se združile s posvetnimi oblastmi, so pokazale podobno željo po omejevanju svobode vesti. Zgled za to je anglikanska cerkev, ki je dolgo časa preganjala nje, ki se niso strinjali z njenimi nauki. V XVI. in XVII. stoletju je bilo na tisoče nonkonformističnih (drugače verujočih) pridigarjev primoranih zapustiti svojo cerkev, a mnogi pridigarji in zvesti so pretrpeli razne kazni, zapor, mučenje in mučeniško smrt.

Odpad je cerkev pripeljal tako daleč, da je zaprosila za pomoč državo, to pa je pripravilo pot razvoju papeštva - zveri. Pavel je rekel: "Kajti tega dneva ne bo, če prej ne pride odpad/443/ in se razodene človek greha." (2 Tes 2,3.) Odpad v cerkvi bo torej pripravil pot podobi zveri.

Sveto pismo pravi, da bo pred Gospodovim prihodom nastalo stanje verskega odpada, ki bo podobno tistemu v prvih stoletjih. "To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili. Duh pa razločno pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov." (2 Tim 3,1-5; 1 Tim 4,1.) Satan bo deloval "z vso močjo in znamenji in lažnivimi čudeži in s sleherno prevaro krivice". A vsi, ki "niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili," bodo prepuščeni sami sebi, da bodo sprejeli "močno delovanje zmote, da verujejo laži". (2 Tes 2,9-11.) Ko bo nastalo to stanje brezbožnosti, bodo nastopile enake posledice kakor v prvih stoletjih.

Veliko versko razliko, ki vlada v protestantskih cerkvah, mnogi imajo za močan dokaz, da nikoli ne bo možno doseči prisiljene verske edinosti. Pa vendar že več let obstaja v protestantskih cerkvah vse močnejša težnja, da bi se združili na temelju načel, ki so jim skupna. Da bi se dosegla edinost, se je treba izogniti pretresanju vseh predmetov, v katerih niso vsi edini, ne glede na to, koliko so pomembni s svetopisemskega stališča.

Charles Beecher je rekel v nekem govoru leta 1846, da duhovščina "evangelističnih protestantskih skupnosti od začetka ne stoji samo pod velikim pritiskom golega človeškega strahu, temveč da tudi živi, diha in se giblje v popolnoma pokvarjenih razmerah in se sklicuje na vedno nižje prvine svoje narave,/444/ da bi resnico pripravila k molku in pokleknila pod močjo odpada. Ali ni tudi Rim šel po tej poti? Ali ne bomo tudi mi tega doživeli? In kaj vidimo naravnost pred seboj? Novo vsesplošno zborovanje! Svetovno srečanje! Evangelistično zvezo in vsesplošni simbol vere."(5) Ko se bo to doseglo, potem bo v prizadevanju za popolno edinost ostal samo še en korak do uporabe moči.

Ko si bodo vodilne cerkve v Združenih državah..


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ko si bodo vodilne cerkve v Združenih državah Amerike postale edine v točkah nauka, ki so jim skupne, in bodo začele vplivati na državo, da bi izdala njihove predpise in podprla njihove ustanove, tedaj bo protestantska Amerika naredila podobo rimski duhovniški oblasti, a neizogibna posledica tega bo predpisovanje državljanskih kazni drugače verujočim.

Dvoroga zver "stori, da si dado vsi, mali in veliki, bogati in ubogi, svobodni in hlapci, znamenje na desno roko ali na čelo in da nihče ne more kupovati ali prodajati, razen kdor ima znamenje, ime zveri ali število njenega imena". (Raz 13,16.17.) Opomin tretjega angela se glasi: "Če kdo moli zver in njeno podobo in vzame njeno znamenje na svoje čelo ali na roko, bo tudi on pil od vina Božjega srda." Tukaj omenjena zver, katere češčenje bo izsilila dvoroga zver, je prva zver, podobna risu iz Raz 13 - papeštvo. Podoba zveri predstavlja tisto obliko odpadlega protestantizma, ki se bo razvil, ko bodo protestantske cerkve zahtevale pomoč od države, da bi siloma predpisali svoj nauk. Sedaj nam ostane samo še, da razložimo znamenje zveri.

Po opominu, naj ne molimo zveri in njene podobe, prerokovanje pravi: "Tukaj je stanovitnost svetnikov, kateri hranijo Božje zapovedi in Jezusovo vero." Ker se izpolnjevalci Božjih zapovedi tukaj poudarjajo nasproti častilcem zveri in njene podobe in prejemnikom njenega znamenja, je jasno, da izpolnjevanje Božjih zapovedi na eni strani/445/ in njihovo prestopanje na drugi strani pomenita razliko med častilci Boga in častilci zveri.

Posebna značilnost zveri, s tem pa tudi njene podobe, je teptanje Božjih zapovedi. Danijel pravi o malem rogu, to je papeštvu: "In namerjal bo premeniti čase in postavo." (Dan 7,25.) Pavel je isto oblast imenoval "človek greha", ki se povišuje nad Boga. Prerokovanji se dopolnjujeta. Papeštvo se je lahko povišalo nad Boga samo s spremenitvijo Božjih zapovedi. Kdor hote izpolnjuje tako spremenjene zapovedi, s tem izkazuje najvišjo čast oblasti, ki jih je spremenila. Takšna poslušnost papeškim zakonom je znamenje zvestobe papežu, ne pa Bogu.

Papeštvo je poskušalo spremeniti Božje zapovedi. Druga zapoved, ki prepoveduje češčenje podob, je iz zapovedi odstranjena, četrta zapoved pa je spremenjena tako, da ukazuje posvečevati prvi dan tedna namesto sedmi, soboto. Papeški pristaši trdijo, da je druga zapoved odstranjena zato, ker jo, kakor menijo sami, vsebuje že prva, je torej odveč, ter da zakon dajejo natančno v takšni podobi, v kakršni ga je Bog hotel, da bi bil dojet. Vendar to ne more biti tista sprememba, ki jo je napovedal prerok. Gre za načrtno in dobro premišljeno spremembo: "Namerjal bo spremeniti čase in postavo." Sprememba, ki je opravljena v četrti zapovedi, natančno izpolnjuje prerokovanje. Cerkev trdi, da ima samo ona oblast opraviti to spremembo. S tem se je papeška oblast odprto povišala nad Boga.

Medtem ko se častilci Boga ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Medtem ko se častilci Boga posebno poznajo po svojem izpolnjevanju četrte zapovedi - ta je namreč znamenje Božje ustvarjalne moči in priča, da samo On kot Stvarnik uživa pravico, da ga ljudje častijo - pa se pristaši zveri poznajo po svojem prizadevanju, da bi strmoglavili dan spomina na Stvarnika in povišali rimsko ustanovo. Papeštvo je v korist nedelje najprej nastopilo/446/ s svojimi drznimi zahtevami(gg) in prvič poklicalo državo na pomoč, ko je hotelo prisiliti ljudstvo k praznovanju nedelje kot Gospodovega dne. Toda Sveto pismo kaže na sedmi dan kot Gospodov dan, ne pa na prvi. Kristus je rekel: "Zato je Sin človekov tudi sobote gospodar." (Mar 2,28.) Četrta zapoved pravi: "Sedmi dan je čas počitka Gospodu, tvojemu Bogu." (2 Mojz 20,10.) Gospod po preroku Izaiju sam daje temu dnevu naslednje ime: "Moj sveti dan." (Iz 58,13.)

Često poudarjena trditev, da je Kristus spremenil soboto, je ovržena z njegovimi besedami. V pridigi na Gori blagrov je rekel: "Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke; nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim. Kajti resnično vam pravim: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor koli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem kraljestvu; kdor koli jih pa izpolnjuje in uči, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu." (Mat 5,17-19.)

Neovrgljivo je dejstvo, ki ga splošno priznajo vsi protestanti, da Sveto pismo ne odobrava spremembe sobote. To se jasno vidi iz spisov, ki sta jih izdali Traktatna družba in Ameriška zveza nedeljske šole. Eno izmed teh del priznava, da "Novi zakon popolnoma molči, kar se tiče izrecne zapovedi za soboto (nedeljo, prvi dan tedna) ali glede določenih predpisov za njeno praznovanje."(6)

Drugi zopet pravi: "Vse do Kristusove smrti ni narejena nikakršna sprememba glede dneva," in "glede na poročila, ki obstajajo, (apostoli) niso ... izdali nikakršne zapovedi za opuščanje sobote kot sedmega dne in praznovanje prvega dneva tedna."(7)

Rimskokatoličani priznajo, da je spremembo sobote opravila njihova cerkev, in izjavljajo, da protestanti/447/ s praznovanjem nedelje priznajo njihovo oblast. V Katoliškem katekizmu krščanske vere je na vprašanje: "Kateri dan je treba praznovati po četrti zapovedi?" zapisan odgovor: "V obdobju stare zaveze je bila sobota posvečeni dan; toda cerkev je naučena od Jezusa Kristusa in pod vodstvom Svetega Duha zamenjala soboto z nedeljo, tako da sedaj praznujemo prvi dan ne pa sedmega. To pomeni, da je sedaj nedelja Gospodov dan."

Za znamenje papeške veljave katoliški pisci navajajo prav "to spremembo sobote na nedeljo, ki jo odobravajo tudi protestanti ... kajti s praznovanjem nedelje priznavajo oblast cerkve, da določa praznike in da je prestopanje teh praznikov greh".(8) Kaj je potemtakem drugo sprememba sobote kakor pa pečat ali znamenje rimske cerkve - "znamenje zveri"?

Rimska cerkev se ni odpovedala svoji zahtevi po vrhovni oblasti, in če svet in protestantske cerkve sprejmejo njeno nedeljo za soboto ter zavržejo svetopisemsko soboto, potem v bistvu priznajo njeno oblast. Lahko se sklicujejo na veljavo očetov in izročila za to spremembo, vendar če to delajo, zanikajo prav tisto načelo, ki jih je ločilo od Rima - da je "Sveto pismo in samo Sveto pismo vera protestantov". Sleherni rimski pristaš lahko vidi, da protestanti varajo same sebe in tako načrtno zapirajo oči pred dejstvi. Ko gibanje v korist praznovanja nedelje naleti na odobravanje, se rimski pristaši veselijo, ker vedo, da bo sčasoma ves protestantski svet stopil pod rimsko zastavo.

Rimski pristaši izjavljajo, da je "praznovanje nedelje...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Rimski pristaši izjavljajo, da je "praznovanje nedelje pri protestantih spoštovanje oblasti (Rimskokatoliške) cerkve, pa če je še tako proti njihovi lastni volji".(9) Ko protestantske cerkve vsiljujejo praznovanje nedelje, to pomeni prisiljevanje k spoštovanju papeštva - zveri. Tisti, ki razumejo zahteve četrte zapovedi,/448/ pa raje praznujejo lažno soboto namesto prave, s tem častijo tisto oblast, ki je ukazala to spremembo. Toda prav zato, ker cerkve s pomočjo posvetne oblasti hočejo prisiliti ljudi k opravljanju verskih dolžnosti, same narejajo podobo zveri; primoravanje k praznovanju nedelje je torej primoravanje k češčenju zveri in njene podobe.

Kristjani prejšnjih stoletij pa so praznovali nedeljo, misleč, da praznujejo svetopisemsko soboto. Še danes so pravi kristjani v raznih krščanskih cerkvah, tudi v Rimskokatoliški, ki iskreno verujejo, da je nedelja od Boga določena sobota. Bog sprejema njihov iskreni namen in poštenost. Toda ko bo praznovanje nedelje ukazano z zakonom in bo svet popolnoma seznanjen in razsvetljen glede dolžnosti prave sobote, potem bodo vsi, ki bodo prestopili Božjo zapoved, da bi poslušali ukaz, ki ne temelji na večji veljavi, kakor pa je Rim, s tem izkazali večje spoštovanje papeštvu kakor pa Bogu. Ti častijo Rim in oblast, ki ukazuje držati se uredbe, ki jo je vpeljal Rim. Molijo zver in njeno podobo. Ko ljudje zavržejo uredbo, za katero je Bog rekel, da je znamenje njegove moči, a namesto nje spoštujejo tisto, ki si jo je Rim izbral za znamenje svoje vrhovne oblasti, bodo s tem sprejeli znamenje privrženosti Rimu - "znamenje zveri". Šele tedaj, ko bo vse to ljudem jasno in se bodo našli v položaju izbire med Božjimi in človeškimi zapovedmi, tedaj bodo prejeli "znamenje zveri" tisti, ki bodo ostali v svojem prestopku.

Najbolj strašna grožnja, ki je kdaj poslana smrtnemu človeku, je v tretjem angelskem sporočilu. Gotovo je strašen greh, zaradi katerega se izliva Božja jeza brez kakršne koli primesi milosti. Ljudje ne smejo ostati v temi glede tega zelo pomembnega predmeta. Opomin proti temu grehu se mora oznaniti svetu še pred prihodom Božjih sodb, da bi lahko vsi vedeli, zakaj morajo priti,/449/ in da bi se jim ponudila priložnost, da bi se jim izognili. Prerokovanje pravi, da prvi angel oznanja svoje sporočilo "vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu". Opomin tretjega angela, ki vsebuje del istega trojnega sporočila, se prav tako mora oznaniti vsemu svetu. Prerokovanje pravi, da bo ta opomin oznanjen z velikim glasom "po angelu, ki leti posredi neba", in bo pritegnil nase pozornost vsega sveta.

Na koncu boja bo celotno krščanstvo razdeljeno na dva velika dela - na tiste, ki izpolnjujejo Božje zapovedi in imajo Jezusovo vero, in tiste, ki molijo zver in sprejemajo njeno znamenje. Četudi bosta cerkev in država združili svojo moč, da bi prisilili "male in velike, bogate in uboge, svobodne in hlapce", sprejeti znamenje zveri, (Raz 13,16.) ga Božje ljudstvo vendar ne bo sprejelo. Prerok je že na Patmosu videl "zmagovalce nad zverjo in nad njeno podobo in nad številom njenega imena, stoječe ob steklenem morju z Božjimi citrami. In pojo pesem Mojzesa, Božjega hlapca, in Jagnjetovo pesem." (Raz 15,2.3.)


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

26. Delo obnove

Prerok Izaija je napovedal delo obnove sobote, ki se mora opraviti v zadnjih dneh: "Tako pravi Gospod: Pazite na pravico in strezite pravičnosti! Kajti skoraj pride moje zveličanje in moja pravičnost se razodene. Blagor človeku, ki dela to, in sinu človekovemu, ki se trdno drži tega; ki hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in varuje svojo roko, da bi ne storil nič zlega. Inozemce pa, ki so se pridružili Gospodu, da mu strežejo in da ljubijo Gospodovo ime, da mu bodo hlapci: kdor koli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže mojo zavezo, nje tudi pripeljem h gori svoje svetosti in jih razveselim v svoji molitveni hiši, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na mojem oltarju. Kajti moja hiša se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom." (Iz 56,1.2.6.7.)

Te besede se nanašajo na krščansko obdobje, kakor je vidno v naslednjih besedah: "Gospod Jahve, ki zbira Izraelove razkropljence, govori: še druge bom zbral k njemu, k njegovim zbranim." (Vr. 8.) Tukaj je napovedano zbiranje poganov z evangelijem. Nad njimi, ki bodo tedaj posvečevali soboto, je izrečen blagoslov. Tako se obveznost četrte zapovedi razteza čez čas Kristusovega križanja, njegovega vstajenja in vnebohoda; zajema čas, ko morajo njegovi služabniki oznanjati veselo sporočilo vsem ljudstvom./451/

Po istem preroku je Gospod ukazal: "Zaveži to prerokovanje, zapečati postavo med mojimi učenci." (Iz 8,16.) Pečat Božjih zapovedi je v četrti zapovedi. Samo ta zapoved med vsemi desetimi podaja poleg imena tudi zakonodajalčev naziv. Označuje ga za Stvarnika nebes in zemlje in s tem kaže, da ima samo On pravico do poveličevanja in češčenja. Poleg te zapovedi med desetimi ni nič, kar bi kazalo, s čigavo veljavo so dane. Ko je papeška moč spremenila soboto, je z zapovedi strgala pečat. Jezusovi učenci so povabljeni, da ga zopet postavijo nazaj, tako da bodo soboto četrte zapovedi povišali na njen pravi prostor kot dan spomina na Stvarnika in znamenje njegove oblasti.

"Postave in pričevanj naj se oklepajo." Naukov in teorij je mnogo, toda Božje zapovedi so edino nezmotljivo merilo, po katerem se presojajo vsa mnenja, nauki in teorije. Prerok pravi: "Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje." (Iz 8,20.)

Potem je dan ukaz: "Vpij ...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Potem je dan ukaz: "Vpij iz vsega grla, ne prenehaj! Kakor trobenta povzdigni svoj glas in oznanjaj mojemu ljudstvu njih pregreho in Jakobovi hiši njih grehe!" (Iz 58,1.) Tisti, ki jih Bog imenuje moje ljudstvo, so ljudje, ki bodo kaznovani zaradi svojih prestopkov, ne pa brezbožni svet. On dalje pravi: "Iščejo me pač vsak dan in žele znati moja pota kakor narod, ki streže pravičnosti in ni zapustil pravice svojega Boga; vprašujejo me po pravičnih naredbah, žele, da bi se jim Bog približal." (Iz 58,2.) Tukaj je beseda o ljudeh, ki mislijo, da so pravični, in kažejo na videz veliko zanimanje za službo Bogu; toda resna in slovesna graja od njega, ki preiskuje srca, jim dokazuje, da teptajo Božje predpise.

Prerok takole opozarja na zanemarjeni razglas: "In kateri so od tebe, sezidajo stare razvaline; podstave prejšnjih rodov postaviš zopet, in imenoval se boš Zagrajevalec vrzeli, Popravljalec cest v prebivanje. Če obrneš od sobote svojo nogo,/452/ da ne boš delal, kar te veseli, v moj sveti dan, in boš soboto imenoval naslado, sveti častitljiv Gospodov dan, in če boš ga častil, ne hodeč po svojih poteh, ne delajoč, kar te veseli, in ne govoreč praznih besed: tedaj se boš razveseljeval v Gospodu." (Iz 58,12-14.) To prerokovanje se nanaša tudi na naš čas. Razpoka v Božjih zapovedih je nastala, ko je rimska oblast spremenila soboto. Vendar pa je nastopil čas, ko mora biti ta Božja ustanova obnovljena. Razpoka se mora popraviti in stari temelji pozidati.

Adam je v svoji nedolžnosti v raju posvečeval soboto, ki je bila posvečena s Stvarnikovim počitkom in blagoslovom; posvečeval jo je tudi tedaj, ko je bil po padu izgnan iz svoje srečne domovine, zaradi česar se je grenko jokal. Vsi očaki - od Abela do pravičnega Noeta, Abrahama in Jakoba - so posvečevali soboto. Ko je bil izvoljeni narod v egiptovski sužnosti, so mnogi izgubili spoznanje Božjih zapovedi zaradi malikovalstva, ki je vladalo tam. Ko pa je Gospod osvobodil Izraela, je veličastno oznanil svoje zapovedi pred zbranim ljudstvom, da bi vsi zvedeli za njegovo voljo, se ga bali in mu bili vedno poslušni.

Odtlej pa vse do danes je ohranjeno spoznanje o Božjih zapovedih in se je posvečevala sobota kot četrta zapoved. Čeprav je človeku greha uspelo poteptati Božji sveti dan, so vendar tudi v obdobju papeške nadoblasti zvesti ljudje na skrivnih krajih posvečevali soboto. Od časa reformacije je bilo v vsakem rodu nekaj ljudi, ki so jo posvečevali. Kljub pogostim zasmehovanjem in preganjanjem so vedno živeli ljudje, ki so pričali o večnosti Božjih zapovedi in o svečani obveznosti do sobote kot spomina na stvarjenje.

Te resnice, ki so v Raz 14 prikazane v zvezi z večnim evangelijem, bodo značilne za Kristusovo cerkev v času njegovega prihoda. Kot sad oznanjanja/453/ trojnega angelskega sporočila pa je rečeno: "Tukaj je stanovitnost svetnikov, kateri hranijo Božje zapovedi in Jezusovo vero." A to sporočilo je zadnje, ki se mora oznaniti pred Gospodovim prihodom. Takoj po njegovi oznanitvi je prerok videl, da Sin človekov prihaja v slavi požet žetev sveta.

Vse, ki so sprejeli luč o svetišču in nespremenljivosti Božjih zapovedi, je napolnilo veselje in občudovanje, ko so videli lepoto in skladnost resnic, ki so jim postale jasne. Želeli so, da bi luč, ki se jim je zdela tako dragocena, zasvetila še nad drugimi kristjani. Zanesljivo so verovali, da jo bodo tudi oni veselo sprejeli. Toda resnice, po katerih so se razlikovali od sveta, niso bile všeč mnogim, ki so se imeli za Kristusove sledilce. Biti poslušen četrti zapovedi je zahtevalo žrtev, kateri se je večina izmikala.

Po podanih zahtevah o soboti ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Po podanih zahtevah o soboti so mnogi o njih presojali s posvetnega stališča. Govorili so: "Vedno smo praznovali nedeljo; praznovali so jo naši očetje; mnogi dobri in pobožni ljudje so srečno umrli, praznujoč nedeljo. Če so oni imeli prav, imamo tudi mi. Praznovanje tega novega dne počitka bi nas pripeljalo v spopad s svetom in ne bi mogli vplivati nanj. Kaj lahko stori majhna skupina tistih, ki posvečujejo sedmi dan, proti vsemu svetu, ki praznuje nedeljo?" S podobnimi izgovori so poskušali tudi Judje opravičiti zavrnitev Kristusa. Bog je sprejel njihove očete, ki so darovali daritve; zakaj se ne bi mogli rešiti tudi otroci, če hodijo po isti poti? Prav tako so v Lutrovem času rimski pristaši trdili, da so zvesti kristjani umirali v katoliški veri, potemtakem ta vera zadostuje za zveličanje. Takšno dojemanje je velika ovira njihovega slehernega napredovanja v veri in življenju.

Mnogi so trdili, da je praznovanje nedelje ukoreninjen nauk in zelo razprostranjen običaj cerkve v mnogih/454/ stoletjih. Proti tej trditvi pa je možno dokazati, da sta sobota in njeno posvečevanje mnogo starejša, starejša namreč od samega sveta, in da so jo potrdili Bog in angeli. Temelji sobote so bili položeni, ko so bili postavljeni temelji zemlje, "ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi Božji sinovi radostno ukali". (Job 38,6.7; 1 Mojz 2,1-3.) Zato ta ustanova uživa našo pravico do češčenja. Ni je vzpostavila človeška oblast, in ni utemeljena na človeških izročilih; utemeljil jo je Večni in jo ukazal s svojo večno besedo.

Ko je bila pozornost ljudi usmerjena k obnovi sobote, so priljubljeni pridigarji prenašali Božjo besedo in razlagali tako, da bi kar se da uspešno pomirili prebujeno vest. Tisti, ki niso sami preiskovali Svetega pisma, so se zadovoljili z mnenjem, ki se je ujemalo z njihovimi željami. Mnogi so poskušali ovreči resnico z raznimi trditvami, zvijačami, izročili očetov in cerkveno oblastjo. Njeni zagovorniki pa so vzeli v roke Sveto pismo, da bi dokazali pomembnost četrte zapovedi. Krotki ljudje so se oboroženi samo z Božjo besedo uprli vsem napadom šolanih ljudi, ki so presenečeni in jezni spoznali, da vsa njihova prebrisanost odpove pred preprosto in iskreno razlago ljudi, ki so bolje poznali Sveto pismo kakor človeško modrost.

Ker niso imeli primernih svetopisemskih dokazov, so mnogi, ki so pozabili, da so bile enake pripombe podane tudi proti Kristusu in njegovim učencem, z neutrudno vztrajnostjo zastavljali vprašanja: "Zakaj naši velikaši ne razumejo tega vprašanja sobote? Malo jih veruje kakor vi. Ni mogoče, da bi vi imeli prav, a da so vsi šolani ljudje sveta v zmoti."

Za spodbijanje takih dokazov je bilo treba uporabiti nauk Svetega pisma in opozoriti, kako je Gospod v vseh časih ravnal s svojim ljudstvom. Bog dela po njih,/455/ ki slišijo njegov glas in ga ubogajo ter po potrebi podajajo neprijetne resnice in se ne boje grajati tudi priljubljenih grehov. Često ne jemlje šolanih in uglednih ljudi za vodje reformnih gibanj, ker ti zaupajo v človeške nauke, teorije in teološke sisteme ter ne čutijo potrebe, da bi jih poučeval Bog. Samo imetniki osebne zveze z Izvirom modrosti so sposobni razumeti in razlagati Sveto pismo. Včasih so ljudje manjše šolske izobrazbe poklicani oznanjat resnico, pa ne zato, ker niso šolani, temveč zato, ker se ne zanašajo popolnoma nase in dovoljujejo, da jih poučuje Bog. Učijo se v Kristusovi šoli in njihova ponižnost in poslušnost jih delata velike. Ker jim je Bog zaupal poznanje svoje resnice, jim izkazuje takšno čast, proti kateri pozemske časti in velikosti niso nič.

Večina adventistov je zavrgla resnice ....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Večina adventistov je zavrgla resnice o svetišču in Božjih zapovedih, mnogi so izgubili zaupanje v adventno gibanje ter sprejeli napačna in protislovna mnenja o prerokovanjih, ki se nanašajo na to delo. Nekateri so padli v zmoto, da so znova določali čas drugega Kristusovega prihoda. Luč, ki je sedaj razsvetljevala vprašanje svetišča, jim je lahko pokazala, da noben preroški čas ne seže do drugega prihoda in da ni napovedan njegov natančni čas. Ker pa so se obrnili od luči, dalje po vrsti postavljajo čas Gospodovega prihoda in se vsakič razočarajo.

Ko je solunska cerkev sprejela napačna mnenja o Kristusovem ponovnem prihodu, jim je Pavel svetoval, naj svoja upanja in pričakovanja pozorno raziščejo z Božjo besedo. Naštel jim je prerokovanja o dogodkih, ki se morajo zgoditi pred Kristusovim prihodom, in jim pokazal, da ga nimajo vzroka pričakovati v svojem času. "Naj vas nikokar nihče ne preslepi," (2 Tes 2,3.) jih je opomnil. Če bi gojili pričakovanja, ki nimajo svetopisemskega temelja,/456/ bi jih to zapeljalo na napačno smer delovanja. Razočaranje bi jih izpostavilo posmehu nevernih; izpostavili bi se nevarnosti izgube poguma in pada v skušnjavo, da bi začeli dvomiti o temeljnih resnicah, ki se nanašajo na njihovo zveličanje. Apostolov opomin Solunčanom vsebuje pomembni nauk za živeče v zadnjih dneh. Mnogi adventisti so čutili, da ne morejo biti marljivi in goreči pri delu priprave, če vere ne usmerijo na določen čas ponovnega Gospodovega prihoda. Če pa so se njihovi upi vznemirjali samo zato, da bi bili znova uničeni, je njihova vera s tem pretrpela takšen udarec, da je bilo skoraj nemogoče, da bi nanjo vplivale vzvišene resnice preroštva.

Oznanjanje določenega časa sodbe v obdobju prvega angelskega sporočila je ukazal Bog. Neovrgljivo ostane računanje preroškega časa, ki je bilo temelj tega sporočila, a katero določa konec 2300 dni jeseni 1844. Zaporedni poskusi, da bi se ugotovili novi datumi za začetek in konec preroškega časa, in neutemeljene trditve, ki so bile potrebne za potrditev takega stališča, pa ne samo da odvračajo misli s sedanje resnice, temveč tudi izpostavljajo preziru sleherni poskus za razlago prerokovanj. Čim bolj pogosto se določa datum za drugi prihod in v čim širšem krogu se oznanja takšen nauk, toliko bolj to ustreza Satanovim ciljem. Kajti ko mine čas, izpostavi roganju in preziru pristaše tega prihoda, a prav tako sramoti veliko adventno gibanje leta 1843 in 1844. Tisti, ki vztrajajo v teh zmotah, bodo končno določili dan Kristusovega prihoda predaleč v prihodnosti. Tako bodo zapeljani, da se zanašajo na lažno gotovost, in šele tedaj, ko bo prepozno, bodo mnogi spoznali, da so v zmoti.

Zgodovina starodavnega Izraela je najboljša prispodoba izkušenj, ki so jih doživeli adventisti. Bog je vodil svoje ljudstvo v adventističnem gibanju, kakor je vodil tudi Izraelce iz Egipta. V velikem razočaranju je bila njihova vera preizkušena, kakor je bila preizkušena tudi vera Judov pri Rdečem morju. Če bi se še dalje zaupali roki, ki jih je vodila v njihovih dotedanjih doživljajih,/457/ bi videli Božje zveličanje. Ko bi vsi, ki so skupaj delali v gibanju leta 1844, sprejeli trojno angelsko sporočilo in ga oznanjali z močjo Svetega Duha, bi Gospod mogočno deloval po njih. Val luči bi preplavil svet. Zemljani bi bili opozorjeni že pred mnogimi leti, delo bi bilo dokončano in Kristus bi že prišel rešit svoje ljudstvo.

Ni bila Božja volja, da so Izraelci 40 let tavali po puščavi; hotel jih je odpeljati naravnost v Kanaan in jih tam nastaniti za svoje sveto in srečno ljudstvo. Niso pa mogli vstopiti "zaradi nevere". (Heb 3,19.) Zaradi svoje nevere in stalnega odpada so pomrli v puščavi, roditi pa so se morali drugi, da so stopili v obljubljeno deželo. Prav tako ni bila Božja volja, da se Kristusov prihod toliko zavlačuje in da njegovo ljudstvo toliko let ostane na tem svetu, ki je poln greha in stisk. Toda nevera jih je ločila od Boga. Ko niso hoteli opraviti dela, ki jim je bilo zaupano, so bili poklicani drugi za oznanjanje tega sporočila. Jezus iz usmiljenja do sveta prelaga svoj prihod, da bi grešniki imeli priložnost slišati opomin in v njem najti pribežališče prej, preden se bo izlila Božja jeza.

Kakor nekoč tako tudi danes...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Kakor nekoč tako tudi danes izziva odpor oznanjanje resnice, ki žigosa grehe in zmote svojega časa. "Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo njegova dela." (Jan 3,20.) Mnogi, ko spoznajo, da svojih trditev ne morejo opravičiti s Svetim pismom, se odločijo, da jih bodo za vsako ceno branili, in zato zlobno napadajo značaj in spodbude tistih, ki zagovarjajo nepriljubljene resnice. Tako je bilo v vseh časih. Elija so obtožili, da spravlja v nesrečo Izraela; Jeremija, da ga izdaja; Pavla, da skruni tempelj. Od tistega časa pa do danes so tisti, ki so hoteli ostati zvesti resnici, žigosani kot uporniki,/458/ krivoverci in odpadniki. Mnogi, ki imajo preslabo vero, da bi lahko sprejeli preroško besedo, zlahka verjamejo obtožbam proti njim, ki si upajo žigosati priljubljene grehe. Ta duh bo neprestano rastel. Sveto pismo nas jasno uči, da se približuje čas, ko bodo državni zakoni prišli v takšno nasprotje z Božjimi zapovedmi, da bo moral biti pripravljen pretrpeti sramoto in kazen kot hudodelec vsak, kdor se bo hotel držati Božjih predpisov.

Toda kaj je glede na vse to dolžnost glasnika resnice? Mar naj sklene, da resnice ne sme oznanjati samo zato, ker je pogosto njeno edino delovanje spodbujanje ljudi, da se izmikajo njenim zahtevam ali pa se ji upirajo? Ne, nima pravice zadrževati pričevanja Božje besede zato, ker izziva nasprotovanje, kakor je niso imeli niti prejšnji reformatorji. Priznanje vere, za katero so pričali sveti in mučenci, je bilo zapisano v korist poznejšim rodovom. Živi zgledi svetosti in neomahljive poštenosti so ohranjeni, da bi vlivali pogum vanje, ki so sedaj poklicani nastopiti kot priče za Boga. Milosti in resnice niso sprejeli samo zase, ampak da bo po njih tudi zemlja razsvetljena s poznanjem Boga. Ali je Bog v tem rodu dal luč svojim služabnikom? Potem naj dovolijo, da sveti svetu.

V starem času je Gospod rekel nekomu, ki je govoril v njegovem imenu: "Ali Izraelova hiša te ne bo hotela poslušati, ker nočejo mene poslušati." Vendar pa je rekel tudi to: "Govori jim moje besede, najsi poslušajo ali ne." (Ezek 3,7; 2,7.) Na Božje služabnike v našem času se nanaša naslednji ukaz: "Vpij iz vsega grla, ne prenehaj! Kakor trobenta povzdigni svoj glas in oznanjaj mojemu ljudstvu njih pregreho in Jakobovi hiši njih grehe!" (Iz 58,1.)

Vsakdo, ki je spoznal luč resnice, stoji pod enako svečano in strašno odgovornostjo, kolikor koli to dovoljujejo razmere, kakor je bil Izraelov prerok, ko mu je bila poslana Gospodova beseda, govoreč: "Tebe torej, sin človečji, sem postavil Izraelovi hiši za čuvaja, da bi jih,/459/ čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu. Ako rečem brezbožnemu: brezbožnik, moraš umreti! Ti pa ne govoriš, da bi posvaril in odvrnil brezbožnega z njegove poti: tedaj umrje on, brezbožnik, zaradi svoje krivice, ali kri njegovo bom zahteval iz tvoje roke. Ako pa posvariš brezbožnega zavoljo njegove poti, da naj se obrne od nje, pa se ne obrne od svoje poti, on umrje zavoljo svoje krivice, ti pa si otel svojo dušo." (Ezek 33,7-9.)

Sprejemanje in širjenje resnice najbolj ovira dejstvo, da je povezana z neprijetnostmi in zasmehovanjem. To je edini dokaz proti resnici, ki je njeni zagovorniki nikoli niso mogli ovreči. Vendar to ne moti pravih Kristusovih sledilcev. Ti ne čakajo, da bi resnica postala priljubljena. Prepričani o svoji dolžnosti z zavestjo sprejemajo nase križ in mislijo z apostolom Pavlom, da "naša sedanja kratka in lahka stiska nam napravlja nad vse obilno večno množino slave", (2 Kor 4,17.) in imajo z enim izmed starih prerokov vred "Kristusovo sramoto za večje bogastvo nad egiptovske zaklade". (Heb 11,26.)

Služabniki sveta so tisti, ki ne glede na svoje verovanje ravnajo v verskih stvareh po posvetni modrosti, ne pa po pravih načelih. Izbrati moramo to, kar je prav, zato ker je prav, posledice pa prepustimo Bogu. Svet se ima za svoje velike reforme zahvaliti ljudem načel, vere in poguma. Tudi v našem času morajo obnovitveno delo voditi takšni ljudje.

Gospod govori takole: "Poslušajte me vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki ima mojo postavo v svojem srcu: ne bojte se zasramovanja smrtnega človeka in ne plašite se njih preklinjanja. Zakaj kakor suknjo jih razje molj, kakor volno jih razgrize črvič; moja pravičnost pa bo vekomaj in moje zveličanje od roda do roda." (Iz 51,7.8.)/


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Ellen G. White: Veliki boj med Kristusom in Satanom

27. Sodobna prebujenja
Kjer koli se je kdaj zvesto oznanjala Božja beseda, so se pokazali sadovi, ki so potrjevali njen božanski vir. Božji Duh je spremljal sporočilo svojih služabnikov, in beseda je mogočno vplivala. Grešniki so čutili, da jih vest kara. "Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka", ki prihaja na svet, je razsvetlila tajne prostore njihovih duš in razkrinkala skrita dela teme. Globoka žalost je zajela njihov um in srce. Prepričali so se o grehu, pravičnosti in prihodnji sodbi. Doumeli so Jahvejevo pravičnost in občutili strah, ker bodo morali stopiti s svojo krivdo in nečistostjo pred preiskovalca srca. V strahu svoje duše so vzkliknili: "Kdo me bo rešil iz tega smrtnega telesa?" Ko jim je bil pokazan golgotski križ z neizmerno daritvijo za človeške grehe, so spoznali, da lahko samo Kristusove zasluge odstranijo njihove prestopke. Samo te lahko človeka spravijo z Bogom. Z vero in ponižnostjo so sprejeli Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta. S Kristusovo krvjo so dobili odpuščanje prejšnjih grehov.

Ti ljudje so obrodili spokorjenja vredne sadove. Začeli so verovati, potem so se krstili in začeli živeti novo življenje - kot nova stvarjenja v Kristusu Jezusu, ne da bi se ravnali po svojih prejšnjih željah, temveč da bi z vero/461/ Božjega Sina šli po njegovih stopinjah in odsevali njegov značaj ter se čistili, kakor je On čist. Kar so nekoč sovražili, sedaj ljubijo, a kar so nekoč ljubili, sedaj sovražijo. Nekdaj ošabni in polni samozaupanja so postali krotki in ponižnega srca. Nečimrni in drzni so postali skromni in resni. Preklinjevalci so postali polni globokega spoštovanja, pijanci so postali trezni, razuzdani pa moralni. Zavrgli so nečimrno modo tega sveta. Kot pravi kristjani so zavrgli zunanje lepotičenje, "spletanje las in obešanje zlatnine in oblačenje kril", njihov okras pa je bil "skriti človek srca v nevidljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom". (1 Pet 3,3.4.)

Prebujenja so povzročila temeljito preiskovanje srca in ponižnost. Zanje so bila značilna slovesna in resna vabila grešnikom, iskreno sočutje do odrešenih s Kristusovo krvjo. Možje in žene so molili in se bojevali z Bogom za zveličanje ljudi. Sadovi takih prebujenj so se lahko videli pri ljudeh, ki se niso bali samoodpovedi in žrtve, temveč so se veselili, da so bili spoznani za vredne zaradi Kristusa trpeti sramoto in skušnjave. V življenju njih, ki so pripoznavali Jezusovo ime, se je videla sprememba. Njihov vpliv je oživljal njihovo okolico. Zbirali so s Kristusom in sejali v Duhu, da bi poželi večno življenje.

Zanje je bilo možno reči: "Ražzalostili ste se na spokorjenje. ... Kajti žalost, ki je po volji Bogu, rodi spokorjenje na zveličanje, ki se ga nikdar ni kesati; a žalost sveta rodi smrt. Zakaj glejte, prav to, da ste se po volji Bogu ražzalostili, kolikšno vam je obrodilo marljivost pa zagovarjanje pa nevoljo pa strah pa hrepenenje pa gorečnost pa maščevanje! V vsem ste se pokazali, da ste čisti v tej zadevi." (2 Kor 7,9-11.)

To je sad dela Božjega Duha...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

To je sad dela Božjega Duha. Samo sprememba je dokaz o resničnem spokorjenju./462/ Če grešnik izpolni obljubo, vrne, kar je vzel; če prizna svoje grehe, ljubi Boga in svoje bližnje, potem je lahko prepričan, da je našel mir z Bogom. To so bili sadovi, ki so v prejšnjih letih spremljali verska prebujenja. S presojanjem teh sadov se je videlo, da je Bog blagoslovil ta prebujenja zaradi zveličanja ljudi in povišanja človeštva.

Toda mnoga prebujenja novega časa se vidno razlikujejo pri izkazovanju Božje milosti, ki je v preteklih časih spremljala delo Božjih služabnikov. Drži, da se na vse strani opaža večje zanimanje, mnogi priznajo, da so se spreobrnili, povečuje se število vernikov, a vendar sadovi niso takšni, da bi lahko upravičili prepričanje, da je nastala ustrezna rast pravega duhovnega življenja. Luč, ki se zasveti in hitro ugasne, pušča za seboj gostejšo temo, kakor je bila prej.

Priljubljeno prebujenje se pogosto izziva tako, da se prebuja domišljija, vznemirjajo čustva in streže željam po tem, kar je novo in razburljivo. Tisti, ki se tako spreobračajo, si malo želijo poslušati svetopisemsko resnico in se malo zanimajo za pričevanje prerokov in apostolov. Če pri bogoslužju ni nič razburljivega, potem jih nič ne priteguje. Sporočilo, ki se obrača na zdrav razum, ne naleti na nikakršen odgovor. Neopaženi ostanejo jasni opomini Božje besede, ki se nanašajo na njihovo večno blaginjo.

Za vsakega resnično spreobrnjenega človeka je razmerje do Boga in večnih stvari veliko življenjsko vprašanje. A kje se v današnjih priljubljenih cerkvah da najti duha posvečenja Bogu? Spreobrnjeni se ne odpovedo ne svoji ošabnosti ne ljubezni do sveta. Niso se bolj pripravljeni odpovedati samemu sebi, vzeti nase svoj križ in hoditi za blagim in krotkim Jezusom, kakor pa so bili pred spreobrnjenjem. Vera je postala predmet posmeha nevernih in dvomečih, ker jih toliko med njimi, ki se imenujejo po njenem imenu, ne pozna njenih načel. Moč pobožnosti je v mnogih cerkvah domala izumrla. Izleti, cerkvene predstave,/463/ cerkvene loterije, lepe hiše, osebni okrasi so odrinili misli o Bogu. Posestva, bogastva in svetovna dela so zasedla misli, a stvari večne vrednosti se omenjajo le spotoma.

Toda kljub zelo razprostranjenemu padu vere in pobožnosti so v teh cerkvah pravi Kristusovi sledilci. Preden bo Bog obiskal svet s svojimi sodbami, bo v njegovem ljudstvu nastalo takšno prebujenje prave pobožnosti, kakršno se ni videlo od apostolskih časov. Na Božje otroke se bosta izlila njegov Duh in moč. V tistem času se bodo mnogi ločili iz cerkev, v katerih je ljubezen do sveta zasedla prostor ljubezni do Boga in njegove besede. Mnogi med pridigarji in verniki bodo veselo sprejeli vzvišene resnice, ki jih bo Bog dal oznanjati v tistem času, da bi pripravile ljudstvo za drugi Gospodov prihod. Sovražnik ljudi bo hotel preprečiti to delo. Še prej, preden bo prišlo do takšnega gibanja, ga bo poskušal onemogočiti z ustanovitvijo svojega ponaredka. V tistih cerkvah, ki jih bo Satanu uspelo spraviti pod svojo lažno moč, bo izzval prepričanje, da je nanje izlit posebni Božji blagoslov. V njih se bo pokazalo veliko versko prebujenje. Mnogi bodo ukali od veselja, ker Bog tako čudovito dela zanje, delo pa pravzaprav izvira od popolnoma drugega duha. Satan bo poskušal pod plaščem vere razširiti svoj vpliv na ves krščanski svet.

V mnogih prebujenjih, ki so se pojavila...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

V mnogih prebujenjih, ki so se pojavila v zadnjih petdesetih letih so delovali bolj ali manj isti vplivi, ki se bodo v prihodnosti pokazali v večjih gibanjih. Razburjala se bodo čustva, resnica se bo pomešala z lažjo, kar bo ljudi zlahka zapeljalo. Toda nikomur ni treba biti prevaran. V luči Božje besede ne bo težko ugotoviti, kakšnega značaja so ta gibanja. Prepričani smo lahko, da Bog ne bo dal svojega blagoslova tam, kjer se zanemarja pričevanje Svetega pisma, kjer koli se prezirajo jasne resnice, ki zahtevajo samoodpoved in ločitev od sveta./464/ A s pravilom, ki nam ga je dal sam Kristus: "Po njih sadovih jih spoznate," (Mat 7,16.) se bo zlahka ugotovilo, da ta gibanja niso delo Božjega Duha.

Bog je v resnicah svoje besede ljudem razodel samega sebe; te ščitijo pred Satanovimi prevarami vse, ki jih sprejmejo. Z zanemarjanjem teh resnic pa se odpirajo vrata zlu, ki se je danes tako razširilo v verskem svetu. Narava in pomembnost Božjih zapovedi sta se precej izgubila spred oči. Napačno dojemanje o značaju, trajanju in obveznosti Božjih zapovedi je pripeljalo do zmot glede spreobrnjenja in posvečenja ter znižalo raven pobožnosti v cerkvah. Tukaj leži skrivnost, zakaj v prebujenjih našega časa primanjkuje Duha in Božje moči.

V raznih verskih skupnostih so ljudje, ki se odlikujejo s pobožnostjo. Ti priznajo to dejstvo in ga obžalujejo. Profesor Edwards A. Park pravi naslednje o splošnih verskih nevarnostih: "Eden izmed virov nevarnosti je, da se s prižnice ne poudarjajo Božje zapovedi. V prejšnjih dneh je bila prižnica odmev glasu vesti. ... Naši najboljši pridigarji so dali svojim pridigam čudovito dostojanstvo s tem, da so se ravnali po Učiteljevem zgledu in poudarjali zakon, njegove zapovedi in grožnje. Pogosto so ponavljali dve vzvišeni načeli: Da so zapovedi odsev Božjega značaja in da človek, ki ne ljubi zapovedi, ne ljubi niti evangelija, kajti tako zakon kakor evangelij sta ogledalo, ki odsevata resnični Božji značaj. Ta nevarnost pa vodi k drugi, a to je podcenjevanje hudobnosti greha, njegove razprostranjenosti in kazni. Kakor so zapovedi pravične, tako je neposlušnost nepravična. ...

Podobna že omenjenima nevarnostima je tudi nevarnost podcenjevanja Božje pravičnosti. Sodobni pridigar je nagnjen k temu, da Božjo pravičnost loči od Božje dobrote in njegovo dobroto prej zniža na čustvo,/465/ kakor pa da bi jo povišal v načelo. Nova teološka prizma ločuje, kar je Gospod sestavil. Ali so Božje zapovedi nekaj dobrega ali slabega? So nekaj dobrega. Potem je dobra tudi pravičnost, saj je namreč nagnjenje k izpolnjevanju zapovedi. Iz navade podcenjevanja Božjih zapovedi in pravičnosti, razprostranjenosti in neizogibnosti kaznovanja človeške neposlušnosti se zlahka pade v navado podcenjevanja milosti, ki je prinesla spravo za greh." Tako evangelij v človeških srcih izgublja vrednost in pomembnost, da so ljudje kmalu pripravljeni zavreči tudi samo Sveto pismo.

Mnogi verski voditelji trdijo, da je Kristus s svojo smrtjo ukinil zapovedi in da so ljudje torej prosti njegovih obveznosti. So takšni, ki jih prikazujejo kot težak jarem in nasproti sužnjevanja zapovedim poudarjajo neomejeno svobodo, ki jo lahko uživajo pod evangelijem.

Preroki in apostoli so popolnoma drugače.....


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!

Preroki in apostoli so popolnoma drugače gledali na svete Božje zapovedi. David je rekel: "Neprestano bom hodil v svobodi, ker tvojih postav iščem." (Ps 119,45.) Apostol Jakob, ki je pisal po Kristusovi smrti, je pokazal na deset zapovedi kot na "kraljevo postavo" in "popolno postavo, postavo svobode". (Jak 2,8; 1,25.) Pisec Razodetja pa je več kakor pol stoletja po Kristusovem križanju izgovoril blagoslov nad vsemi, "ki izpolnjujejo njegove zapovedi, da imajo oblast do drevesa življenja in da gredo skozi vrata v mesto". (Raz 22,14.)

Neutemeljena je trditev, da je Kristus s svojo smrtjo ukinil Očetove zapovedi. Ko bi se zapovedi lahko spremenile ali ukinile, Kristusu ne bi bilo treba umreti, da bi rešil človeka kazni zaradi greha. Njegova smrt je dokazala, da so zapovedi nespremenljive, namesto da bi jih ukinila. Božji Sin je prišel postavo poveličat in jo postavit v čast. (Iz 42,21.) Dejal je: "Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke. ... Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi." (Mat 5,17.18.) Zase pa je rekel: "Veselje mi je delati tvojo voljo, moj Bog, in tvoja postava je v mojem srcu." (Ps 40,8.)/466/

Božje zapovedi so nespremenljive že po svoji naravi. So razodetje volje in značaja svojega Sestavljavca. Bog je ljubezen, in tudi njegove zapovedi so ljubezen. Njihovi dve veliki načeli sta ljubezen do Boga in ljubezen do človeka. "Izpolnitev postave je torej ljubezen." (Rim 13,10.) Božji značaj je pravičnost in resnica; to je tudi narava njegovih zapovedi. Psalmist pravi: "Tvoja postava je resnica. Vse tvoje zapovedi so pravične." (Ps 119, 142.172.) Apostol Pavel pa izjavlja: "Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra." (Rim 7,12.) Takšne zapovedi, ki so izraz Božjega Duha in volje, morajo biti večne enako kakor njihov Sestavljavec.

Spreobrnjenje in posvečenje pomeni spravo z Bogom, ki se zgodi tako, da človek pride v skladnost z načeli Božjih zapovedi. V začetku je bil človek ustvarjen po Božji podobi. Bil je v popolni skladnosti z Božjo naravo in zapovedmi. Načela pravičnosti so bila napisana v njegovem srcu. Greh pa ga je odtujil njegovemu Stvarniku. V njem se ni več videla Božja podoba. Njegovo srce je bilo v sovraštvu z načeli Božjih zapovedi. "Meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se Božji postavi ne pokorava, saj se tudi ne more." (Rim 8,7.) Toda "Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega sina", da bi se človek lahko spravil z njim. Po Kristusovih zaslugah je človek lahko spravljen v skladnost s Stvarnikom. Njegovo srce mora biti obnovljeno z Božjo milostjo. Dobiti mora novo življenje od zgoraj. Ta sprememba je novo rojstvo, brez katerega "nihče ne more videti Božjega kraljestva", je rekel Jezus.

Prvi korak k spravi z Bogom je prepričanje o grehu. "Greh je protizakonje. Po postavi prihaja spoznanje greha." (1 Jan 3,4; Rim 3,20.) Da pa bi grešnik spoznal svojo krivdo, mora raziskovati svoj značaj po Božjem vzvišenem merilu pravičnosti. Ta je namreč ogledalo, ki kaže popolnost brezhibnega značaja in usposablja človeka odkriti napake v samem sebi.

Zapovedi človeku razodevajo njegove grehe...


_________________
Spoznali boste (ČISTO) RESNICO
in (ČISTA) Resnica vas bo osvobodila.
Janez 8,32 http://zakajcistaresnica.com/ in
Zakaj ČISTA RESNICA? ZA tvoje Zveličanje!