Zadnji popravki socialne zakonodaje, ki veljajo od leta 2014, kljub omilitvi pogojev (omejitev vračanja, zvišanje zneska, ki se ne upošteva...) niso vplivali na zvišanje števila prejemnikov varstvenega dodatka. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od leta 2012 s 46.752 padlo na okoli 10.500 v letu 2016. Stopnja tveganja revščine starejših od 60 let pa je višja kot znaša povprečje v Sloveniji.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji.
Novela prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov. Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini, so sporočili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
