 |
Stran 1 od 1
|
| Avtor |
Sporočilo |
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
 UTRINKI ŽIVLJENJA: Izkoristite trenutke, ki so vam dani ...
Kaj bi naredili, če bi bil danes vaš zadnji dan v življenju, tukaj na naši preljubi zemlji?
V ponedeljek sem imela predstavitev vodnika Knjiga Življenja v Grosuplju, v čudovitem ambientu prostora Žarek, pri Heleni. Mala skupina nas je bila, a pogovor nas je povlekel globoko. V odnos do življenja, do čustev, do minljivosti. Ko govorimo o minljivosti, v bistvu govorimo o življenju. Lepo je na koncu rekla Andreja, moja soimenjakinja, da če se soočamo z minljivostjo, šele zaznavamo življenje in malenkosti v njem. Pogosto se vprašam, kakšen je recept za življenje. Verjetno za vsakega drugačen. A kakšen je zame?
Skozi različna obdobja življenja si lahko odgovorimo na vprašanje čisto drugače. Skozi leta pravijo, da postajamo modrejši. Imamo več izkušenj. Imamo več znanja. Nam to pomaga ali nas nauči, da smo bolj previdni, manj spontani, da vse naredimo s premislekom in da marsikaj mogoče sploh ne naredimo…
Kaj bi naredili, če bi bil danes vaš zadnji dan v življenju, tukaj na naši preljubi zemlji? Menim, da bi si takšno vprašanje morali pogosto zastaviti, ker nam pomaga začutiti, kaj je za nas pomembno. Ljudje smo si različni in različne imamo tudi želje, pričakovanja od življenja.
Ko sva se pred kratkim pogovarjali s prijateljico, mi je zaupala, da jo skrbi, kaj bo izvedela, ker si je dala slikati glavo. Zaskrbljena je in že med samim slikanjem je razmišljala o tem, kaj če ugotovi, da ima v glavi polno tumorjev in da ji ne ostane veliko časa. Misel na to te ne pusti ravnodušnega. Ne morem, da ne bi pomislila na to, kaj pa če res…, vsak dan nekdo umre. Če človeka ne poznaš, se te mogoče manj dotakne, a ostaja zavedanje, da te smrt čaka, nekje blizu, mogoče bolj daleč, a čaka. Nihče ji ne uide. Kdaj bom na vrsti? Že danes, jutri, čez par mesecev, let… razmišljati o tem se mnogim zdi čudno, nesprejemljivo in kot znak, da ti ni do življenja. Ali zares živimo, polno in iskreno, če si o tem ne dovolimo niti razmisliti? Lahko se prepustimo in damo to na stran in ''upamo'', da bomo dočakali naravno umiranje in hkrati možnost sprejemanja in tudi počasnega spuščanja. A mnogo jih odide, brez da bi se imeli možnost posloviti. Naenkrat jih ni več. A bili so del nas. Niso se poslovili, ker se niso uspeli, niso vedeli, da te možnosti ne bodo imeli.
Danes sem ravno izvedela, da ima znanec raka na pljučih. Prihajam očitno v obdobje življenja, ko se pogosteje srečujem z boleznijo bližnjih. Ljudje se obračajo name z vprašanjem, kaj narediti, ko pride huda, neozdravljiva bolezen v družino. Nenadoma namreč postanejo zgubljeni, težko se je spopasti z boleznijo, tudi če je nimamo mi in jo ima nekdo bližnji, se ne znajdejo. Kaj narediti? Se o tem pogovarjati? Komu povedati? Kako se pripraviti na najhujše? Rajši kar ignorirati in pustiti toku svojo pot?
Pogovorite se. Če ste bolni, ne zaprite bolečino vase. Najdite sogovornika in se osvobodite teže čustev. Če ste bližnji bolnemu ali umirajočemu, ne umikajte pogleda. Ne stojte daleč stran. Niso kužni. Le ljudje so, ki vas takrat verjetno najbolj potrebujejo. Ne čakajte na pravi trenutek. Izkoristite trenutke, ki jih še imate.
O avtorici ...
Raziskovalka preprostosti življenja, duhovna iskalka in opazovalka življenja. Od nekdaj jo je privlačila tematika smrti, rada se druži s starostniki in jim pomaga pri izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Končuje študij Organizator socialne mreže in je aktivna prostovoljka v domu starostnikov v Domu ob Savinji v Celju ter v Slovenskem društvu hospic. Do dela, ki jo notranje polni in veseli, jo je pripeljalo večletno delo na sebi v šoli duhovnosti in meditacije Clairvision, ki ima sedež v Kaliforniji. Je avtorica Knjige Življenja, ki jo je pripravila kot vodnik za notranje potovanje vsakogar, ki bo želel pogledati vase ter zapisati svoje občutke in misli o življenju in minljivosti življenja. Včasih je namreč premisliti in napisati veliko laže kakor o tem spregovoriti. Vodi pogovorne skupine s starostniki in izvaja predavanja na temo staranja, minljivosti in žalovanja.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 23 Feb 2017 21:22 |
   |
|
Mevki
Administrator
Pridružen/-a: 25.07. 2006, 11:57
Prispevkov: 8296
Kraj: Avstralija
|
UTRINKI ŽIVLJENJA: "Pred smrtjo ničesar ne obžalujem ..."
Včeraj sem bila ponovno na obisku pri gospodu v domu starostnikov. Vedno se veselim snidenja. Tako topel občutek je in prijeten, ko mu oči zasijejo, usta se razširijo v nasmeh, ki se dotakne vsakega srca. Mojega zagotovo.
Pravi, da je njegovo telo že zelo staro... Ni mu všeč, da je ujet v postelji, dolgčas mu v glavnem prežene televizija. Ko sem ga začela obiskovati, sva še lahko hodila skupaj na kavico. Peljala sem ga v vozičku, bil je presrečen, samo da je lahko naredil ta kratek obhod čez dom do kavarne. In da je seveda prišel do kavice, ki jo obožuje. Zdaj mu jo prinesem v sobo, saj v glavnem ne more več iz postelje. Trenutki, ko uživa v vsakem požirku kavice iz avtomata, so preprosto magični. Poskušam ujeti z njim vsako sekundo, ker so tako prijetni, tako polni, da jih je škoda zamuditi. Z besedami je to težko opisati, občutiti pa zelo enostavno. Samo prisoten je treba biti v tistem trenutku, opazovati in se odpreti čutenju. Vedno znova me uči, kako malenkosti v življenju štejejo. Vsakič namreč ob pitju kavice reče: ˝Tale kavica je bila pa tako dobra!˝ Včasih prosi še za eno, včasih ga kar sama vprašam, če prinesem še eno. In spet se nasmeji kot majhen otrok, vesel bombona, in jo ponovno spije kot da bi bila tisti dan prva. Sama ne pijem kavice, zelo redko si je zaželim, a ko gledam njega, kako v njej uživa, si jo včasih še sebi prinesem, samo da poskušam še sama ujeti tisti trenutek na način kot ga doživlja on.
Vprašala sem ga, če kaj obžaluje v življenju. Je rekel, da nič. Vse je bilo tako kot mora biti. Pravi, da mu je vseeno ali gre danes ali jutri, da je svoje že opravil. Pravi, da ga ni nič strah. Občudujem ga. Ves odpor družbe proti smrti, ves ta tabu, ki nas odvrača od razmišljanja od smrti, odpiranja se skritim, potlačenim čustvom, vse to s starostjo avtomatično začne popuščati. Odvisno seveda od posameznika, a verjamem, da gre za naravni proces spuščanja ob staranju. On je pripravljen, pripravljen zapustiti materialni svet, pripravljen spustiti vse poznano. Pravi, da ima že rezerviran prostor na pokopališču, želi biti raztrosen. To pove lahkotno, brez bolečine ali čustev. Pomislim, kakšno neprecenljivo darilo je to sebi in njegovim bližnjim, da lahko o tem tako sproščeno spregovori...
Hvaležna sem za vse skupne trenutke z njim. Čeprav mu telo več ne služi kot bi želel, nosi v sebi globoko umirjenost, sprejetost, preprostost in iskrenost. Je res treba, da se postaramo, da to prepoznamo v sebi in da to tudi živimo? Kakšen je recept, kje ga lahko najdemo? Menim, da vsak na svoj način… Vse je mogoče, vse je možno, če si recept želimo najti! Jaz ga iščem tako, da poskušam biti prisotna v vsakem trenutku in ozaveščati sebe ter okolico. Lahko v komentar napišete, kako to počnete vi.
O avtorici ...
Raziskovalka preprostosti življenja, duhovna iskalka in opazovalka življenja. Od nekdaj jo je privlačila tematika smrti, rada se druži s starostniki in jim pomaga pri izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Končuje študij Organizator socialne mreže in je aktivna prostovoljka v domu starostnikov v Domu ob Savinji v Celju ter v Slovenskem društvu hospic. Do dela, ki jo notranje polni in veseli, jo je pripeljalo večletno delo na sebi v šoli duhovnosti in meditacije Clairvision, ki ima sedež v Kaliforniji. Je avtorica Knjige Življenja, ki jo je pripravila kot vodnik za notranje potovanje vsakogar, ki bo želel pogledati vase ter zapisati svoje občutke in misli o življenju in minljivosti življenja. Včasih je namreč premisliti in napisati veliko laže kakor o tem spregovoriti. Vodi pogovorne skupine s starostniki in izvaja predavanja na temo staranja, minljivosti in žalovanja.
_________________ Skromnost je vrlina vsakega človeka!
|
| 23 Feb 2017 21:35 |
|
|
|
|
Danes je 16 Maj 2024 16:39 | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
| |
Stran 1 od 1
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
