3 razlogi zakaj preveč ustrežljivi ljudje prej  zbolijo za depresijo

"Bodite prijazni in obzirni do drugih ljudi, a njihove dobrobiti ne postavite pred svojo." - G.L. Lambert.

"Bodite prijazni in obzirni do drugih ljudi, a njihove dobrobiti ne postavite pred svojo," je zapisal pisatelj G.L. Lambert. Prijaznost je čudovita lastnost, ki pa ima tudi svojo temno plat. Včasih smo prijazni do napačnih ljudi. Včasih smo prijazni zaradi napačnih razlogov. Včasih smo prijazni do drugih, a hkrati neprijazni do sebe. V takih situacijah se lahko naša prijaznost obrne proti nam.
Skušamo ustreči drugim ljudem, kar zabriše našo identiteto in lahko sčasoma privede do depresije. Ste se že znašli v situacijah, ko ste bili preveč prijazni? V nadaljevanju so opisani trije razlogi, zakaj lahko taka življenjska strategija škodi vašemu duševnemu zdravju in načini, kako se izogniti tej pasti,

1 Če se trudimo preveč ustreči drugim, to lahko privede do njihovega nespoštovanja - in do nespoštovanja samega sebe
Ljudje, ki nenehno hočejo ustreči drugim, pogosto postanejo njihovi "predpražniki". Ko drugi zaznajo, da boste raje ustregli njim kot sebi, bodo domnevali, da se zelo nizko cenite. Prevzeli bodo napačno prepričanje, da svetu nimate ravno veliko za ponuditi. Kmalu boste tudi sami začeli verjeti temu.

Na vas pa je, da tako sebi kot drugim pokažete, da vaše mnenje šteje. Ubesedite svoje zamisli in vrednote, čeprav morda ne spadajo med najbolj priljubljene. Ljudem pokažite, kakšni ste. Zahtevajte spoštovanje od drugih - še pomembneje pa je, da začutite spoštovanje do sebe. Pozitivna samopodoba je eno od najmočnejših orodij v boju proti depresiji. Uporabite to orodje ob vsaki priložnosti. Nikomur ne dajte občutka, da so vaša čustva nepomembna.

2 Če ste prijazni zaradi napačnih razlogov, se to lahko obrne proti vam
Pogosto smo ljudje prijazni zato, da bi dobili tisto, kar hočemo. Hočemo biti všečni, hočemo odobritev naših bližnjih in družbe, ki nas obkroža. A če smo prijazni zato, da bi drugi bili prijazni do nas, so naša prizadevanja jalova.

Prijaznost je učinkovita samo takrat, ko prihaja iz srca, saj samo v tem primeru rezultat ne bo pomemben. Če ste prijazni zato, da bi nekaj dobili v zameno, boste zagotovo razočarani. Ves čas boste samo dajali in ničesar prejeli, kar vas bo pripeljalo do zagrenjenosti, izčrpanosti in sčasoma tudi do depresije.

3 Ko hočete ustreči drugim, jim dovoljujete, da vam določijo občutek vrednosti
Čutite, da živite življenje nekoga drugega? Ko se odločimo, da bomo skušali zadovoljiti ljudi okoli nas, se to kaj hitro zgodi. Izbrali ste študij prava, da bi ustregli staršem. Preselili ste se v predmestje in posvojili mačko, da bi ustregli partnerju. Hodite v cerkev, da bi ustregli širšemu sorodstvu. Zunanjemu opazovalcu se zdi, da živite sanjsko življenje. Škoda, da ne gre za vaše sanje.

Nihče ne pozna vaše notranjosti, drugi vam dodelijo razne označbe (ljubiteljica mačk, umetnik, ateist ...) Ko drugim prikrivate svoje bistvo, se to prej ali slej obrne proti vam. Nehate negovati najboljše lastnosti - te pa začnejo odmirati. Postali boste depresivni, če boste predolgo opazovali, kako izginja vaš pravi jaz. Ljudje, ki jih imate radi, imajo svoja življenja, živijo jih tako, kot sami hočejo. Vaše življenje pripada samo vam. Naj bo pristno, naj bo iskreno, predvsem pa - naj bo vaše!

In še za konec: skrb zase ni sebičnost. Ravno nasprotno. Skrb zase je način, s pomočjo katerega se zgradite in postavite na noge. Samo tako ste lahko močni in se uprete stiskam, ki jih prinaša sodoben način življenja - tudi depresiji. Zato se spoznajte, skrbite zase in se imejte radi. Ker ste preprosto tega vredni. Ne igrajte vloge "podpornika" v življenju nekoga drugega, saj vas čaka pomembna vloga v lastnem življenju. Glavna vloga.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

6 tipov izražanja jeze in upravljanja z njo.

Kakšni ste, ko se razjezite? Kateri sprožilci vas najbolj iztirijo? Preverite, kakšen je vaš slog jeze in kako ga lahko omilite ali celo odpravite neprijetne izbruhe, ki vplivajo tako na vas kot na vaše bližnje.

1. Eksplozija
Način izražanja: "Če še enkrat najdem tvojo jakno na tleh, te bom zapustila!" Nekaj časa traja, da vas določena zadeva pripelje do roba, a takrat, ko ste že tam, se začne pravi potres, vaši bližnji pa iščejo zatočišče.

Zakaj se tako odzivate? Če se nikoli niste naučili, kako upravljati z jezo, se lahko zgodi, da jo požirate tako dolgo, dokler ne zmorete več. Sčasoma boste eksplodirali. Nekateri ljudje so odvisni od jeze, saj med čustvenim izbruhom doživijo tudi adrenalinski izbruh. Tako si vsaj za kratek čas zagotovijo tisto, kar hočejo, saj jim nihče noče stati na poti.

Posledica: Nemogoče je hkrati čutiti jezo in empatijo, tako da je zelo verjetno, da boste med izbruhom izrekli besede, ki jih boste pozneje obžalovali.

Kako ukrepati?
Premostitev s čakanjem: Raziskave so pokazale, da po nevrološki plati jezni odziv traja manj kot dve sekundi. Tako pravi strokovnjak za uravnavanje jeze oziroma za anger management dr. Ronald Potter Efron. Po tem pa mora biti oseba odločena, da bo tudi ostala jezna. Skušajte v mislih recitirati kakšno pesem, ponavljati mantro, šteti do deset. Nato si prisluhnite in preverite, če je potreba po eksplozivnem odzivu izginila.
Nadzorovanje čustev: Preprosto preoblikovanje čustev vam lahko pomaga, da začutite večji nadzor. Stavek "Tvoje vedenje me je vznemirilo" bo imel večji učinek kot stavek, ki ga začnete z besedami "Veš, pojdi v tri %#*&@!"

2. Samoobtoževanje
Način izražanja: "Sama sem si kriva, da mi mož ne pomaga. Grozna žena sem." Vedno najdete način, da vsako malenkost razglasite za svojo napako. Res vedno.

Zakaj se tako odzivate? Na življenjski poti je bila vaša samozavest na nek način prizadeta, posledično pa ste sklenili, da je preprosto varneje in enostavneje, če se jezite nase, ne pa na drugo osebo.

Posledica: Nenehno stresanje jeze nase vas napolni z razočaranji, privede pa lahko celo do depresije.

Kako ukrepati?
S samoizpraševanjem: Vsakič, ko začutite nujo, da bi se spet jezili nase, se vprašajte: "Kdo pravi, da sem kriv/a za nastalo situacijo?" Nato pa še: "Si prepričan/a?" Namesto prevzemanja odgovornosti in domnevne krivde se pohvalite, ker ste prepoznali vzorec in si znali pomagati.
S krepitvijo zavedanja o lastni vrednosti: Napišite seznam svojih pozitivnih lastnosti. Z razvijanjem pristnega občutka lastne vrednosti naredite ključni korak pri preseganju samoobtoževanja. Poiščite strokovno pomoč, če potrebujete več podpore pri reševanju težave.

3. Zanikanje
Način izražanja: "V redu sem. Dobro je. Vse je v redu." Tudi če v vas vre zaradi jeze, si nataknete nasmeh in ne kažete nobenih znakov razburjenja. To ni pasivna agresija, to je potlačena agresija.

Zakaj se tako odzivate? "Ženske so med odraščanjem nenehno poslušale, da morajo ne glede na vse ostati prijazne. Če bi se razjezile, bi lahko izgubile ugled, prijatelje ali službo, zakon pa bi šel v franže", pravi Potter-Efron. Če ste odraščali v nasilnem domu, mogoče ne verjamete, da je jezo možno nadzorovati ali jo izraziti na miren način.

Posledica: Primarna funkcija jeze je sporočanje dejstva, da je nekaj narobe, in iskanja rešitve za nastalo situacijo. Z ignoriranjem opozorilnih znakov lahko postanete samouničujoči. Hkrati pa drugim dajete zeleno luč za grdo vedenje ali jim odvzamete možnost, da bi se izboljšali. Kako naj se vam oseba opraviči, če ne ve, da vas je prizadela?

Kako ukrepati?
S spreminjanjem prepričanj: Postavite si nekaj vprašanj. Na primer: "Je res v redu, da moji sodelavci odidejo prej iz službe vsakič, ko se jim to zazdi? Je v redu, da moj partner vsak vikend preživi s prijatelji?" Če ste iskreni, se odgovor verjetno glasi: "Veš, kaj? To ni prav." Prepoznavanje dejstva, da je nekaj narobe, je prvi korak k temu, da zadevo popravite.
Na težavo glejte kot opazovalec: Predstavljajte si, da nekdo zlorablja vašega prijatelja, ga izkorišča v službi in se do njega grdo vede. Kako naj se prijatelj ustrezno odzove? Naredite seznam njegovih morebitnih načinov odzivanja, potem se vprašajte, zakaj se vam zdi prav, da se on tako odzove, medtem ko sami tega ne zmorete.
Soočite se s težavo: Vas je nekdo prevaral? S to osebo se soočite na pozitiven, konstruktiven način. Ja, zna se zgoditi, da bodo osebo vaše besede presenetile, morda celo razjezile. Veste, kaj? Prej ali slej jih bo prebolela. Izogibanje včasih naredi več škode znotraj družin in v prijateljskih odnosih kot izražanje jeze.

4. Sarkazem
Način izražanja: "Še dobro, da si zamudil. Imel sem čas za branje jedilnika - prebral sem ga kar 40-krat." Vedno najdete način, da vrnete milo za drago, kar naredite z nasmeškom na obrazu.

Zakaj se tako odzivate? Verjetno so vas vzgajali v prepričanju, da neposredno izražanje negativnih čustev ni zaželeno, zato jih izražate posredno. Če je druga oseba zaradi tega prizadeta, užaljena ali jezna, si je sama kriva. Na koncu koncev ste se samo hecali, kajne?

Posledica: Čeprav besede zvenijo hudomušno, lahko njihova ostrina škodi vašim odnosom z drugimi ljudmi. Čeprav nekateri ljudje mislijo, da je posmehovanje oblika intelektualnega humorja, beseda sarkazem izvira iz grške besede sarkazein, kar pomeni "zverinsko trganje mesa."

Kako ukrepati?
Povejte naravnost: "Sarkazem je oblika pasivno-agresivne komunikacije," pojasnjujejo strokovnjaki. Poiščite ustrezne besede, s katerimi boste izrazili svojo jezo. Prijatelju, ki je zamudil, bi na primer lahko povedali: "Želim si, da bi bil točen, še posebej zato, ker veš, da nimam veliko časa."
Bodite odločni in jasni: To še posebej velja v odnosu do otrok, ki jim stavek "Skakanje po kavču ni dovoljeno" pošilja precej jasnejše sporočilo kot stavek "Ne skrbite. Z mamo sva prihranila 2.000 evrov za nakup novega kavča."
Ne odlašajte - povejte takoj: Ne čakajte, da se jeza nabira in privede do sarkastičnega verbalnega izpada. Povejte, kaj vam ni všeč in skušajte pustiti sarkazem ob strani. Povejte naravnost.

5. Pasivno-agresivni slog
Način izražanja: "Joj. Sem jaz izbrisal datoteko s priljubljenimi kuharskimi recepti?" Ne skrivate jeze, a jo izražate na prikriti način.

Zakaj se tako odzivate? Ne marate soočanja, a hkrati nočete izzivati. "Ljudje se tako odzivajo, ko mislijo, da ne morejo nasprotovati drugi osebi," pravi Potter-Efron. Nekateri ljudje, ki so po naravi bolj previdni, se tako odzovejo, ko čutijo, da jih je nekdo "porinil" iz njihove cone udobja.

Posledica: Zaradi vaših odzivov so ljudje frustirani. Živite tako, da si drugim ne prizadevate nuditi tistega, kar hočejo, namesto da bi se potrudili in skušali živeti življenje, ki bi vas osrečilo. Na tak način zagotovo ne zmaga nihče.

Kako ukrepati?
Dovolite si biti jezni: Dopovejte si, da z jezo vaša duša sporoča, da ste siti tega, da vam drugi diktirajo razpoloženje. Ponavljajte si mantro: "Asertivnost je dobra, agresija (tako pasivna kot dejanska) ni dobra."
Postavite se zase: Namesto tega, da "pozabite" oddati poročilo v službi ali prepozno pridete na sestanek, zberite pogum in povejte šefu, da imate preveč delovnih zadolžitev, da ste se sprli s sodelavcem... Bodite odkriti. Ne bo lahko, a tudi iskanje druge službe ni enostavno delo.
Prevzemite nadzor: Pasivno-agresivni postanete takrat, ko vam ni všeč tisto, kar drugi pričakujejo od vas. Zato je pomembno, da vzpostavite nadzor. Ne znate sami skrbeti za hišo ali stanovanje, ne znate sami upravljati z vašimi financami? Ne tvegajte, raje povejte svojim bližnjim (partnerju, staršem), naj vam pomagajo pri tem.

6. Izražanje jeze zaradi navade
Način izražanja: "Sit sem tega, da si nenehno izposojaš moje nalivno pero. Kupi si svojega." V tem primeru ne gre toliko za odziv na določeno situacijo kot za navado. Vedno se tako odzivate, razen v primeru, če se zavestno odločite, da se ne boste.

Zakaj se tako odzivate? Če ste pod površjem vedno nezadovoljni in to nenehno prihaja na plan, ste verjetno polni obžalovanja, zamer ali globoko frustrirani. Morda je vaš sodelavec napredoval, vi pa ne. Morda vam razpada zakon, a še sami ne veste, zakaj.

Posledica: Če ste nenehno na robu izpada, se bodo vaši prijatelji, družinski člani in sodelavci zelo trudili, da vas ne bi vznemirili. Morda se vam bodo začeli izogibati. Rezultat? Ne boste dosegli napredka, jezo boste izražali, ker ste tega pača vajeni.

Kako ukrepati?
Soočite se z bistvom: Kaj vas je v resnici razjezilo? Če se zamislite, boste ugotovili, da verjetno ne gre za nalivno pero, umazane nogavice na tleh ali prazno embalažo od mleka v hladilniku. Razmislite o strokovni pomoči, če sami ne morete prodreti do bistva svojih jeznih odzivov.
Ozavestite jezne odzive: Skušajte se zavedati dejanj in čustev, povezanih z vašo jezo. Stisnete roko v pest, ko se razjezite? Divjate po sobi? Preklinjate, vpijete in škripate z zobmi? Ko prepoznate in izkusite psihološke odzive, jih skušajte ozavestiti in se odzvati na drugačen način.
Vizualizirajte mir: S pomočjo tehnike vizualizacije skušajte preprečiti naraščanje jeze in njen izbruh. Predstavljajte si svoje vdihe in izdihe v obliki valov, barv, morda vetra. Opazujte, kako prihajajo in odhajajo. Sčasoma bo vsak vdih in izdih postal mirnejši in tišji. Predstavljajte si, da se pogovarjate mirno in nežno - tako sami s sabo kot z drugimi. Vaš občutek jeze se bo zmanjšal vsakič, ko boste uporabili tehniko vizualizacije.
Povzeto po strani wellnesscom.info


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!