Kakšna je vaša vloga pri podjetju Huawei?
Sem produktni manager za marketing, kar pomeni, da skrbim za vpeljavo novih produktov na trg. Sicer imam naravoslovno-tehnično ozadje, saj sem študiral biologijo in kemijo, nato pa ta znanja dopolnil še s podiplomskim študijem ekonomije. Pri Huaweiju sem začel delati že leta 2010, kjer sem bil najprej v precej bolj tehničnem kadru, kar mi vsekakor pride prav danes, ko predstavljam naprave. Moram jih namreč zelo dobro poznati, vedeti, kako delujejo in zakaj je nekaj tako kot je in ne drugače. S samim testiranjem naprav se sicer ne ukvarjam več, saj sem zadolžen za upravljanje produktov in določanje poslovnih strategij.
Kaj je vaše vodilo pri tem?
Prisluhniti končnemu kupcu. Verjetno ste v zadnjem času pri naših mobilnih napravah opazili precej sprememb, od dizajna, kamere, specifikacij itd. To so vse posledice povratnih informacij kupcev. Izvajamo namreč veliko anket in raziskav, saj skušamo na vsak način poslušati uporabnike.
Skočiva kar na najbolj pompozno novost vašega novega telefona Mate 10 Pro, umetno inteligenco …
Umetna inteligenca je zelo zanimiva tema. Zdaj smo šele na začetku in začenjamo videti njene prve obrise. Računam in upam, da bo to gonilna sila tehnološkega razvoja v prihodnosti. Pametni telefoni danes v resnici niso tako pametni, kot sporoča njihovo poimenovanje, saj morate še vedno storiti vse ročno. Telefon pač zahteva vašo interakcijo, vaš ukaz, da nekaj naredi. Delamo pa v smeri, da bi nekega dne resnično postali pametni in bi znali nekatere stvari narediti tudi samodejno.
Kako daleč je še ta dan?
Naš novi telefon je s svojim pametnim fotoaparatom že začel delati prve korake na tem področju. Mate 10 Pro zna namreč prepoznati različne scenarije, ki jih »vidi« pred sabo. To omogoča naše novo čipovje. V telefonu je namreč poleg običajnih procesorjev in grafičnih čipov tudi t. i. nevronska procesorska enota (NPU). Če so torej senzorji kamere oči, NPU predstavlja možgane.
Za lažjo primerjavo vzemimo človeške možgane. Od kod prihaja človeška inteligenca? Iz učenja. Najprej se moraš nekaj naučiti, da potem to veš, znaš in postaneš pametnejši. Tako smo tudi naš NPU naučili, kaj vidi. V svojem spominu ima zabeležene različne slike različnih scenografij in ko telefon usmerite v določeno točko oziroma določen motiv, ga prepozna in ve, kaj vidi. Če ga na primer usmerite vame, se pokaže spodaj ikona človeka in izpiše »optimizirano za portret«, fotoaparat pa instantno prilagodi nastavitve v najboljše za portretno fotografijo. Naša rešitev je tako zmogljiva, da zna celo ločiti mačko od psa. Če telefon usmerite v mačko, se vam bo pokazala ikona mačke, če v psa, se vam bo izrisal pes. In to je šele prvi korak na poti umetne inteligence.
Kako ste to uspeli doseči?
Telefonu oziroma nevronski procesorski enoti smo »pokazali« več kot 10 milijonov različnih slik, iz katerih se je potem naučil prepoznati okolico, oziroma vsaj nekatere njene elemente. Poleg tega, da prepozna, kaj se nahaja pred objektivom, pa zna tudi samodejno optimizirati nastavitve za ta motiv, torej določiti količino svetlobe in druge učinke, s čimer posledično ustvari bolj ostro in razločno sliko. Skupno zna prepoznati 13 različnih scenarijev oziroma objektov: ljudi, pse, mačke, naravo, hrano, plažo, travnik, noč, sončno vreme itd. To, kar smo naredili do zdaj, je šele prvi korak, majhen korak. Na tem bomo zdaj gradili in nadaljevali našo pot na dveh glavnih področjih: računalniškem pogledu (computer vision, op. p.) in naravnem procesiranju jezika (natural language processing, op. p.), torej prepoznavi glasu in prevajanju.
Torej bodo naprave prav prepoznale glas svojega lastnika?
Da, v to smer gre industrija. Ponosen sem, da vodimo na tem področju, na področju razvoja umetne inteligence. Še posebej pa smo ponosni, kako nam je uspelo umetno inteligenco spraviti kar v samo napravo. Ta na našem telefonu Mate 10 Pro ne deluje v oblaku in ni nameščena na kakšnih odročnih strežnikih na Islandiji, ampak je prisotna lokalno v telefonu.
Ali to pomeni, da deluje tudi brez internetne povezave?
Huaweijeva rešitev se imenuje mobilna umetna inteligenca. To sestavljata dva dela: umetna inteligenca v oblaku in umetna inteligenca na napravi. Ne želimo ju ločiti in izolirati, ampak želimo, da se medsebojno dopolnjujeta. Če se dopolnjujeta, lahko na ta način rešimo marsikatero težavo oziroma prepreko.
Prva je latenca oziroma zakasnitev, ki pride do izraza, ko morate na primer informacijo prek podatkovne povezave poslati nekam, kjer se obdela. Na primer jezik. Obdelana informacija se potem pošlje nazaj, zaradi česar ta postopek ni povsem instanten.
Druga zadeva je stabilnost. Torej mora biti na voljo, ko nimate dobre povezave, na primer ko ste izgubljeni sredi gozda.
Tretja zadeva pa je zasebnost. Torej da vam ni treba poslati svojih podatkov nekam neznano kam, ampak ti ostanejo na vašem telefonu, popolnoma anonimni pred zunanjim svetom. Zato pri tem ne zbiramo podatkov, kar pomeni, da so vaši zasebni podatki na našem telefonu varni.
Kako sploh deluje umetna inteligenca?
Umetna inteligenca so baze velikih podatkov (big data, op. p.), ki jih človek sam ne zmore procesirati. Poglejmo razlike pri možganih človeka in računalnika: človeški možgani imajo več plasti, ampak le eno nit, ki gre vanje, pri računalniku pa je ravno obratno, saj imajo eno plast in več niti. Kaj to pomeni v praksi? Če vprašate računalnik, katera je 10. številka števila Pi, bo takoj odgovoril, da je to 6, človeški možgani pa morda sploh ne bodo znali odgovoriti, oziroma bodo porabili precej več časa za odgovor. Če vas vprašam »Kaj je to?« (pokaže na stol), boste takoj izstrelili »stol«, ker veste, kaj je in ste ga prepoznali. Računalnik pa vam bo lahko povedal, da je to stol, šele čez nekaj časa, ko bo predelal vse informacije. Vzelo mu bo veliko časa, ker mora analizirati prostor, obliko, barvo, število nog in podobno, pri tem pa bo porabil zelo veliko energije. Tukaj pa nastopi naša rešitev nevronske procesorske enote, ki je 25-krat bolj zmogljiva in 50-krat bolj energijsko učinkovita kot centralna procesorska enota (CPU). To smo tudi potrdili s testom na lanskoletnem sejmu IFA, ko smo pokazali, da zmore prepoznati 2.000 slik na minuto. Če primerjamo naš podatek s procesorji konkurenčnih izdelkov, vidimo, da je precej večja. Najboljši konkurenčni procesorji zmorejo namreč prepoznati med 500 in 900 slik na minuto.
Kaj pa ostale stvari? Kaj še zmore vaš NPU poleg prepoznave fotografij?
Njegov močen adut je tudi zmogljivost. Telefon se s pomočjo strojnega učenja nauči vašega vedenja, vaših vzorcev. Na primer da potem, ko zaprete Facebook, takoj odprete Instagram. Telefon se bo tega naučil in dodelil pomnilniške vire na ustrezno mesto, zaradi česar se bodo aplikacije odpirale in zapirale hitreje, pomnilnik pa bo posledično bolj prost in ne bo zaustavljal delovanja naprave.
Kaj pa vaš uporabniški vmesnik EMUI, ki je nameščen prek Androida? Veliko se je govorilo, da je ta krivec za upočasnitev delovanja telefonov na dolgi rok …
EMUI je po videzu res nekoliko drugačen kot čisti Android. Ampak že od nekdaj se trudimo ponuditi čim boljšo uporabniško izkušnjo. Starejše različice so res precej posegale v zasnovo Androida. Po številnih študijah na tem področju pa smo se odločili, da ta poseg malo omilimo in naredimo uporabniško izkušnjo preprostejšo. To je opazno že pri različici 5.1. EMUI 5.1 je zastavljen zelo preprosto in čisto. Videli smo, da ljudje želijo bolj čisto izkušnjo, in to smo naredili. Zraven pa smo dodali še nekaj funkcij, ki jih osnovna različica Androida nima in po našem mnenju in mnenju številnih uporabnikov izboljšajo izkušnjo.
Zakaj preprosto ne pustite čiste Androidne izkušnje?
Vedno poslušamo trg in naše uporabnike, ki so nam dali vedeti, da je naša strategija boljša. Uporabniki morajo dobiti, kar želijo. Tega se držimo.
Še kakšna prednost umetne inteligence na novem telefonu?
Vzdržljivost baterije. Sam sem zahteven uporabnik. Uporabljam dve SIM-kartici, Imam okoli 50 do 60 aplikacij in sem velik ljubitelj mobilnih iger. Včeraj zvečer, ko sem šel spat, sem pozabil priklopiti telefon na polnilec, čez dan pa sem ga uporabljal zelo intenzivno. Zjutraj sem se zbudil in odhitel v pisarno, ponovno brez polnjenja. Kaj sem videl? Še vedno sem imel 40 odstotkov baterije. Pa sem ves čas na e-pošti, vedno me nekdo kliče, mi kdo piše, sem na Facebooku in Instagramu. Konstantno imam telefon v rokah. Zasluge za takšno vzržljivost gredo bateriji, ki ima zelo visoko kapaciteto, prav tako pa umetni inteligenci, ki skrbi za optimizirano delovanje.
Zakaj pa niste dali nič pozornosti navidezni oziroma obogateni resničnosti?
Za zdaj le pozorno spremljamo dogajanje na tem področju. Vsekakor obeta kar velik potencial, ampak za zdaj se nam zdi, da še ni povsem dozorelo. Predvsem pri Huaweiju ne skačemo na glavo, ampak najprej dobro premislimo stvari. In kar se tiče navidezne resničnosti, se nam porajata dve vprašanji. Prvo se tiče vsebine. Razvijalci morajo začeti razvijati vsebino. Brez vsebine bodo uporabniki uporabljali zadevo mogoče kakšen teden ali dva, nato pa pozabili, da obstaja. Drugo vprašanje pa se glasi, zakaj bi ljudje to kupili. Za zdaj še nimamo jasnega odgovora, zato še malo čakamo. Imamo pa laboratorij v Shenzenu (na Kitajskem, op. p.), kjer se že ukvarjajo z razvojem tega področja. In če še nismo lansirali na trg, še ne pomeni, da ne gledamo v tej smeri. Za zdaj še preučujemo trg, preučujemo želje uporabnikov. Ko smo lansirali Mate 10 Pro, smo vprašali uporabnike, kaj želijo. Veste, kaj so odgovorili? Baterijo. Niso navedli navidezne resničnosti ali kakšnih naprednih funkcionalnosti, ampak baterijo.
Kako ste uspeli baterijo narediti tako vzdržljivo?
Kot sem že rekel, gre zasluga za to sami bateriji, ki ima visoko kapaciteto, in umetni inteligenci, ki skrbi za njeno optimiziranost. Tu pa je ključen člen tudi EMUI, saj je optimizacija mogoča le prek njega. Zato ga pri nas poimenujemo kar motor umetne inteligence. ). Tudi če imaš najbolj zmogljivo strojno opremo, še vedno rabiš tudi dobro programsko, ki jo zna izkoristiti in iz nje stisniti največ.
Potemtakem baterijo optimizira telefon sam?
Da. Baterija je pri Matu 10 Pro res odlična. Sam imam vedno še en rezerven telefon, ki ga imam vedno v žepu, a ga praktično ne uporabljam. Nazadnje sem ga napolnil pred dvema tednoma. Prižganega ga imam ves čas, sem in tja z njim naredim kakšno fotografijo, in danes kaže, da ima še vedno 33 odstotkov baterije.
Kakšen je naslednji korak pri razvoju umetne inteligence?
Pri nas bomo delali na računalniškem vidu in naravnem procesiranju jezika. Zato mislim, da bo velik poudarek na glasu, torej prepoznavi govora in prevajanju, prav tako pa razumevanju uporabnikovih namenov oziroma predvidevanju njegovega vedenja. Telefon bo razumel, kaj mu rečete in kako oziroma na kakšen način mu rečete. Torej intonacijo glasu. Pametne telefone moramo narediti takšne, da bodo resnično delali za nas in nam pomagali. Da bi nam bilo treba narediti manj korakov, da bi prišli do želenega ukaza oziroma dejanja, ne da se vmes trikrat izgubimo v menijih.
Tehnologija je tako dinamična, da ne vemo, kaj točno se bo dogajalo čez tri leta ali pet let. Vsi investirajo v umetno inteligenco. Ne samo proizvajalci telefonov, ampak tudi na primer proizvajalci avtomobilov. Če toliko velikih podjetij investira milijone v eno stvar, potem je to verjetno pokazatelj, kaj nas čaka. Pri Huaweiju si nekako želimo zgraditi celosten ekosistem, ki vključuje telefone, tablice in ostale naprave ter seveda programsko opremo.
Kaj pa pametni domovi, še ena vroča tema v svetu tehnologije?
Tudi to področje imamo ogledano in v njem vidimo velik potencial. Zlasti v Evropi. Na Kitajskem že ponujamo »smart hub«, zdaj pa analiziramo, kako to pripeljati v Evropo. Naš cilj je, da postanemo osebni asistent, partner, ki pozna svojega uporabnika. Pri tem pa seveda ohraniti zasebnost uporabnika, saj se vedno več ljudi tudi sprašuje, zakaj bi delili svoje podatke tako prostovoljno na različnih platformah.
Vir: RN
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
