Po e-mailu sem dobila članek o homogeniziranem mleku, ki mi je dal misliti. Morda ne bi bilo odveč, če bi ga prebrali tudi vi, kajti takšne informacije vam kdaj morda lahko celo rešijo življenje!   

ŠKODLJIVO HOMOGENIZIRANO MLEKO

Leta 1991 mi je  sodelavec prinesel izvod revije Zdravje z besedami: "Ti se zanimaš za mleko.  Preberi si članek v tej reviji."
V kratkem članku je nek zdravnik pisal, da so  ugotovili, da se maščoba iz homogeniziranega mleka nabira na stene žil in da iz  homogeniziranega mleka organizem ne more izkoristiti kalcija. Članka si žal  nisem fotokopirala, me je pa to ves čas preganjalo. Najprej sem mislila, da bo  industrija prenehala s homogeniziranjem mleka, pa ga je bilo celo vedno več.  Potem pa sem se spraševala, kaj se pravzaprav zgodi v mleku ob homogenizaciji,  da se tako zelo spremeni, čeprav mu ni nič dodano in je samo podvrženo mehanski obdelavi. Odgovor sem našla v Ullmannovi Enciklopediji tehnične kemije v poglavju o mleku in mlečnih izdelkih, ko sem lani iskala podatke o kazeinu.

Od  takrat čutim odgovornost in obvezo, da nekaj storim, da bi zavarovala nič hudega  sluteče ljudi in predvsem otroke pred nevarnostjo, ki jim preti zaradi pitja  homogeniziranega mleka in da bi jim omogočila dostop do nehomogeniziranega  pasteriziranega mleka, ki pa je resnično vir zdravja, lahko prebavljivo in  skoraj v popolnosti oskrbi organizem z vsemi potrebnimi vitamini, minerali,  maščobami, beljakovinami, ogljikovimi hidrati in mikroorganizmi mlečne  mikroflore, katerih prisotnost v našem telesu je nujna za zdravje in odpornost  proti okužbam. Napisala sem članek o tem (namenjen za objavo v reviji Zdravje ),  ki je pripet.

S spoštovanjem

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing.  kem. teh.

Ljubljana, 26. 4. 2002


HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI  UBIJALEC

Na  svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred  uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je  danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko,  imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer  najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega  ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj  ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še  po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za  otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir  bolezni.

Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje  maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se  pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri  odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila  ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane.  Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat  pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je  precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko  membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez  tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in  predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka.  Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki  opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti  škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam  prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične  kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:

Če imajo maščobne kroglice v tekočih  trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro  dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali  maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se  nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem  izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s  tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale  strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne  majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne  maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi  homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na  novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein.  Emulzija se stabilizira.

Postopek  je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z  naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je  preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira  kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki  kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem  novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi  micelami) ne zna prebaviti, deloma  jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi  razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega  mleka ne more izkoristiti kalcija.

Poleg  tega stopi v akcijo še encim  ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta  encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne  kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več,  ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.

Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar  današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko.  Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in  beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.

Vse  homogenizirano mleko bi moralo  imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi  bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.

Na pragu  novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih  predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri  današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi  dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo  zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za  tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po  svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v  njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi  tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo  črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih  niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je  še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in  katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi  mikroorganizmi.

Tega  mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti.  Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni  dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek  v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost  dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo  vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot  zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino živali hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno  pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija  vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za  predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi  boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in  določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo  zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je  potrebno preveriti preden pride na tržišče.

Maja  Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.

Ljubljana, 21. 4. 2002


LP Ariel,  

A sem jaz tudi potencialna žrtev?


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

vitez je napisal/a:

A sem jaz tudi potencialna žrtev?

  
   Hja, četudi si vitez, vseeno pod svojim oklepom nisi neranljiv, kot si morda predstavljaš    ! Takšnole, na videz nedolžno in nežno, homogenizirano mlekce zna zahrbtno dotolči   tudi tebe, pa še brez sulic in mečev,    ! Še opazil ne bi, kdaj in kako, tako potuhnjeno bi delovalo, le ti bi se čez kako desetletje ali dve začel spraševati, kje in kako za vraga si ga polomil, da se ti je to zgodilo, namreč da so se ti žile obložile s kalcijem oz. z maščobo.
Vsaj tako pravi avtorica članka - upam, da ve, o čem govori, a le zakaj bi nas šopala!    Jaz ji verjamem, njen članek pa sem že pred letom ali  dvema prebrala v reviji Zdravje, zato sem homogenizirano mleko že zdavnaj zamenjala za zdravo kmečko polnovredno mleko, ki mi ga z bližnje kmetije vozijo celo kar na dom. Da pa se kupiti pasterizirano (in nehomogenizirano) mleko v plastenkah tudi v Mercatorju, vsaj nam ga v Kranj vozijo iz mlekarne Planika v Kobaridu, le naročiti ga je treba. Komur je kaj do zdravja, naj kot kupec v Mercatorju zahteva, da ga naroči tudi njegova trgovina. Ga res toplo priporočam!
Če jaz nisem srečnica     !!!

LP Ariel,   

ma kaj se greste neko moralo.pasterizacija je samo postopek za uničivanje mikrobov in pobiranja smetane. mleko je o.k. Koliko ostalih substanc vdihujemo nevede, vse oksične spojine, ki reagirajo  na klor, dušik, ogljik pa so karcenogene, eh komu mar samo, da v gostilni noben ne kadi. rak je bila ena žival v potokih, zdaj je v nas, pravega pa boste videli le na sliki, lp


_________________
pozdrav izza pohorja

singer je napisal/a:

ma kaj se greste neko moralo.pasterizacija je samo postopek za uničivanje mikrobov in pobiranja smetane. mleko je o.k. Koliko ostalih substanc vdihujemo nevede, vse oksične spojine, ki reagirajo  na klor, dušik, ogljik pa so karcenogene, eh komu mar samo, da v gostilni noben ne kadi. rak je bila ena žival v potokih, zdaj je v nas, pravega pa boste videli le na sliki, lp

   
Dragi singer, včasih je pa dobro učiti se iz napak drugih, bolje kot pa da bi delal le svoje, bi bilo prehudo, pretežko, predrago, često tudi ubijalsko, predolgotrajno, preveč stresno... To, da se ubiješ, če skočiš v prepad, bom raje verjela, kot pa da bi se o tem želela prepričati še sama
 
Pa še modra misel v zvezi s tem:

Povprečnež uči se iz svojih napak,
iz tujih napak raje uči se razumnež.
Ničesar iz njih na nauči se bedak -
naprej še ostaja bedak in neumnež!

LP Ariel,   

Homogenizirano mleko in SŽ bolezni

Avtor: Gregor Vidmar | Datum: 17.05.2009



Za začetek citat anonimnega avtorja:

"Pasterizirano in homogenizirano mleko je krivec za svetovno epidemijo raznih bolezni, od laktozne netolerance in težav s prebavnim traktom do bolezni srca itd. V dobro človeštva bi moralo biti pasterizirano in homogenizirano nemudoma prepovedano.

Če bi radi živeli zdravo, samo pomislite, kako so ljudje živeli pred 100 in več leti in poskušajte živeti na tak način.

Razumeti morate, da vsaka sprememba naravne molekularne strukture dotično snov spremeni v strup."

Tako razmišljanje in kategorično podajanje mnenj je danes precej razširjeno (o tem sem pisal že v članku Je človek po naravi rastlinojed?). Žal je ta način v domeni običajno neukih, ki nimajo razčiščenih niti osnovnih pojmov o temi, o kateri poučujejo vsakega, ki jih je pripravljen poslušati ali brati. Včasih ljudje drug drugemu preveč verjamejo in se zanašajo na to, da tisti, ki govori prepričljivo in samozavestno, že ve, kaj govori.

O neumnosti zgornjega citata ne bom razpredal, naj – kot že tolikokrat doslej – zapišem le to, da nobeno živilo ni krivo za razvoj neke civilizacijske bolezni. Kriva je človekova nezmernost! Pa tudi nezmerno uživanje nekega živila je lahko le eden od dejavnikov tveganja za pojav določene bolezni.

Kaj je homogenizacija mleka?

Maščoba v mleku je v obliki maščobnih kroglic. Te so sestavljene iz holesterola in trigliceridov, ki ju obdaja dvoslojna membrana iz beljakovin, maščobnih kislin, holesterola in fosfolipidov. Maščobne kroglice so v neobdelanem kravjem mleku velike od manj kot 1µm do 10µm in se - ker je gostota mlečne maščobe manjša od vode - nabirajo na površini mleka. Večina maščobnih kroglic (70 do 90%) v kravjem mleku je že v velikostnem razredu do 1µm, velike maščobne kapljice pa lahko z mehaničnim postopkom - homogenizacijo - razbijemo na manjše (okrog 0,5µm) in enakomerno velike kapljice in tako preprečimo oz. upočasnimo dvigovanje maščobe, hkrati pa izboljšamo prebavljivost mleka.

Homogenizacija in srčno-žilne bolezni

Plazmalogen je maščobna sestavina sten številnih telesnih celic, največ pa se ga nahaja v stenah celic srca in arterij ter v mielinskem ovoju živčnih celic. V 60ih letih prejšnjega stoletja je zdravnik Kurt Oster odkril, da pri nekaterih ljudeh arterijsko in srčno tkivo vsebujeta zelo malo ali nič plazmalogena in zaključil, da je izguba plazmalogena vzrok za nastanek mikropoškodb tega tkiva, kar nadalje lahko vodi do razvoja ateroskleroze. Krivdo za izgubo plazmalogena je pripisal encimu ksantin oksidazi, ki se normalno nahaja v jetrih, ne pa tudi v krvi in posledično drugih tkivih, npr. srčnem in žilnem tkivu. Ksantin oksidaza se lahko v krvi nahaja zaradi raznih bolezni jeter, Oster in njegov partner Ross pa sta predvidevala, da lahko do povišanja količine v krvi pride tudi zaradi uživanja kravjega mleka, ki, kot je bilo že takrat znano, vsebuje veliko tega encima. Vendar: mleko človek uživa že vsaj 10000 let, porast srčno-žilnih bolezni pa se je začel v 30 letih prejšnjega stoletja. Logična povezava med uživanjem mleka in porastom srčno-žilnih bolezni torej ne obstaja. Na prvi pogled; v tem obdobju se je namreč razširil tudi postopek homogenizacije mleka, zato je Oster predvideval, da obstaja povezava med homogenizacijo in porastom srčno-žilnih obolenj.

Oster je trdil, da se v nehomogeniziranem mleku ksantin oksidaza nahaja na zunanji membrani maščobnih kroglic, zato je v prebavnem traktu prebavljena in ne pride do limfe in krvi, homogenizacija pa naj bi pozročila, da ksantin oksidazo obda membrana razbitih maščobnih kapljic, zdaj precej manjših, ki nato prehajajo preko črevesja, in tako omogoči, da določen delež tega encima pride do drugih tkiv. Te majhne maščobne kroglice je Oster označil kot liposome. Membrano liposomov naj bi nato v telesu razgradil encim lipoprotein lipaza in tako sprostil ksantin oksidazo, ki bi se tako lahko znašla tudi v srčnem in žilnem tkivu.

To, na kratko, je hipoteza, ki razlaga škodljivost homogeniziranega mleka za srce in ožilje in ki jo nekateri še danes napačno navajajo kot veljavno teorijo. Na Osterjevo hipotezo je namreč že v 80ih letih prejšnjega stoletja vrgel senco dvoma Andrew Clifford s sodelavci.

Glavna napaka Osterjeve hipoteze je povezana z omenjenimi maščobnimi kapljicami in liposomi ter fiziologijo prebave maščob.

Maščobne kapljice so sestavljene iz holesterola in trigliceridov, ki ju obdaja dvoslojna membrana iz beljakovin, maščobnih kislin, holesterola in fosfolipidov, liposomi pa so sestavljeni iz fosfolipidnega sloja, ki običajno obdaja vodno raztopino (lahko so tudi brez tega centralnega dela). Liposomi so veliki okrog 0,2µm ali manj in se v naravi ne nahajajo. Ker se zaradi majnosti ne prebavijo, se uporabljajo za prenašanje raznih snovi (npr. zdravil) do telesnih celic.

Clifford je iz rezultatov lastnih raziskav in po pregledu izsledkov drugih raziskav zaključil, da:

da ni zanesljivih dokazov o nastajanju liposomov s ksantin oksidazo in absorpciji nespremenjenih liposomov iz črevesja,
ni zanesljivih dokazov, ki bi govorili v prid absorpciji bistvenih količin ksantin oksidaze iz črevesja in
ni povezave med uživanjem homogeniziranega mleka in aktivnostjo serumske ksantin oksidaze.
Poleg naštetega Clifford tudi trdi, da ksantin oksidaza v normalnih fizioloških pogojih ne povzroča uničenja plazmalogena, kar naj bi dokazale raziskave, v katerih so živalim brez posledic intravensko dovajali velike količine ksantin oksidaze.

Druga hipoteza, ki homogenizirano mleko prikazuje kot škodljivo za srce in ožilje pravi, da se na med postopkom homogenizacije razbite kroglice maščob vežejo belajkovine (v glavnem micelarni kazein), ki to maščobo ščitijo pred prebavnimi encimi, zato naj bi se del teh maščob, obdanih z beljakovinami, izločil, del pa naj bi prešel skozi črevesno steno in se nato nalagal na stene krvnih žil. To je skregano z osnovno fiziologijo prebave beljakovin in maščob. Kazein se res veže na kroglice, vendar zaradi delovanja želodčne kisline že v želodcu postane nestabilen in dostopen proteolitičnim encimom. Ko proteolitični encimi opravijo svoje delo (razgradijo kazein) pa tudi maščobne kroglice postanejo dostopne lipolitičnim encimom.

Je torej homogenizirano mleko škodljivo za srčno-žilni sistem? Dokončnega odgovora še vedno ni, a dokazi, ki govorijo v prid škodljivosti, so – milo rečeno – neprepričljivi. Žal je tako stanje idealno za promotorje, ki na vsa grla kričijo, da je homogenizirano mleko sodobni strup za človeštvo.

Vam bosta 2 dcl homogeniziranega mleka ali jogurta dnevno škodovala? Brez skrbi, ne bosta. Na zdravje!

Literatura

Ho CY, Crane RT, Clifford AJ. Studies on lymphatic absorption of and the availability of riboflavin from bovine milk xanthine oxidase. J Nutrition, 1978; 108: 55-60.
Marie-Caroline Michalski. Does Homogenization Affect the Human Health Properties of Cow's Milk? Trends in Food Science and Technology, 2006.
Oster KA. Plasmalogen diseases: a new concept of the etiology of the atherosclerotic process. Am J Clin Res, 1971; 2: 30 - 35.
Ross DJ, Sharnick SV, Oster KA. Liposomes as proposed vehicle for the persorption of bovine xanthine oxidase. Proceedings for the Society of Experimental Biology and Medicine, 1980; 163: 141 - 145.
McCarthy RD, Long CA. Bovine milk intake and xanthine oxidase activity in blood serum. J Dairy Sci, 1976; 59: 1059 - 1062.
Dougherty TM, Zikakis JP, Rzucidlo SJ. Serum xanthine oxidase studies on miniature pigs. Nutr Rep Int, 1977; 16: 241 - 248.
Ho CY, Clifford AJ. Bovine milk xanthine oxidase, blood lipids and coronary plaques in rabbits. J Nutrition, 1977; 107: 758 - 766.
Clifford AJ, Ho CY, Swenerton H. Homogenized bovine milk xanthine oxidase: a critique of the hypothesis relating to plasmalogen depletion and cardiovascular disease. Am J Clini Nutr, 1983; 38: 327 - 332.
Mary G. Enig. Milk Homogenization and Heart Disease. http://www.realmilk.com/homogenization.htm

Hi! I really like your page very much. It contains a very usefull information. Thanks


_________________
http://www.pass4-sure.net
http://www.washington.edu/
http://www.pass4-sure.net/C2010-590-dumps.html
http://www.arm.com/