no ko je bila leja še navdušena zbirateljica receptov (pol leta nazaj) ji je pod roke prišlo tudi to. Tu imam spisek vin in h kateri jedi ga priporočajo. Sam naj vas opozorim da sama tega še nisem preizkusila, ker sem še malo premlada.

VINO MERLOT : k svinjini (pečenka, kotleti), jagenjčku z ražnja, pljučna pečenka, divjačina
VINO MODRI PINOT: h gosi, raci, divji perutnini, govedini, jedem iz divjačine
VINO CHARDONNAY(Vipavska dolina): k belim ribam, morskim sadežem, mlademu piščancu in prepelicam, svinjini, teletini, divjačini (jedem iz nežnega srninega hrbta)
STOLETNA PENINA: kot aperativ ali desert
VINO JANŽEVEC: univerzalni spremljevalec  raznih jedi
VINO KONJIČAN: k vsem jedem
VINO CHARDONNAY (Mariborski okoliš): k sladicam, torticam, pogačam, zavitkom


Tega je še več, ampak se mi ne da sedaj vsega pisati ker so sami zapleteni izrazi pri katerih si jezik polomiš.

Lepo si tole naredila. Kakšno vino pa imaš najraje?


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

jst? Tisto, ki ga spijem ne da bi ati vedel da sm ga pila.... hih.... ne drugač pijem najraje penino... sicer pa še nimam veliko izkušenj iz tega področja.

Rad verjamem, saj pri teh letih še navadno ni nekih izkušenj. Jaz sem se enkrat fajn napil borgundca. To je zelo sladko vino, da ga kar ne moreš nehat pit. Redko se dobi. Ali pa rumeni muškat je tudi zelo dober.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

    

BEZGOVO VINO
 
V primerno velik emajliran lonec natočimo 7 litrov sveže vode, stresemo vanjo 2 kg sladkorja, in to sladko vodo segrevamo, dokler ne zavre. Potem počakamo, dokler se ne shladi toliko, da je mlačna, nakar stresemo vanjo 3 litre skrbno obranih bezgovih jagod in ponovno segrejemo vse skupaj, dokler skoraj ne zavre. Mase ne smemo kuhati! Nato pokrijemo, in ko se shladi, stresemo v lonec 2 dkg zdrobljenega kvasa, dobro premešamo in prelijemo vse skupaj v eno ali dve veliki stekleni posodi (steklena balona), zamašimo in napeljemo skozi prevrtan zamašek vrelno cev. Le-ta ima namen omogočiti uhajanje razvijajočega se ogljikovega dvokisa, na drugi strani pa preprečiti vdor bakterij ocetne kisline. Če želimo postopati zelo skrbno, zalijemo zamašek s parafinom, da je res nepredušen. Da preprečimo žuželkam med vrenjem pot v vrelno cevko, jo zapremo zgoraj s kosom gaze. V takoimenovanem "kolenu" vrelne cevi mora biti ves čas voda, da ne bi zašle v posodo bakterije ocetne kisline. Če močni sunki ogljikovega dvokisa potisnejo vodo iz cevi, jo je treba takoj doliti..
 
Vrenje, ki je v začetku burno, nato pa vedno bolj umirjeno, je mogoče lepo spremljati, če opazujemo vrelno cev, po kateri se dvigujejo in brbotajo mehurčki ogljikovega dvokisa. Čim hitreje poteka proces vrenja, tem bolj je zanesljivo, da bo bezgovo vino dobre kakovosti. Najbolje poteka vrenje v prostoru s stalno temperaturo okrog 20 stopinj C. V hladnejši kleti je prepočasno in se utegne celo ustaviti. Namesto bezgovega vina bi v tem primeru dobili bezgov kis! Tudi previsoke temperature niso dobre za pravilno vrenje, ker obstoji nevarnost, da bo prav tako nastal kis namesto vina.
 
V prvih 8 do 10 dneh poteka vrenje precej burno, po naslednjih 8 do 10 tednih po glavnem vrenju pa se vsebina steklene posode zbistri. Zdaj je prišel čas, da ločimo vino od t.im. droži, in ga skrbno pretočimo v kar najskrbneje očiščene steklenice. Le-te dobro zamašimo in jih shranimo ležeče v hladnih prostorih, najbolje v kleti.
 
Bezgovo vino postane po daljšem ležanju - kakor vsako sadno vino - močnejše in se ohrani, če je pravilno pripravljeno in spravljeno, tudi več let. Če so bile jagode posebno sladke in če so obilno obrodile, lahko droži namočimo še enkrat tako, kot je bilo opisano, vendar dodamo nekoliko več sladkorja (3,5 do 4 kg). Dobili bomo znatno lažje bezgovo vino, ki ga porabimo po pretaknju v steklenice najprej, ker ni primerno za daljše ležanje..
 
Pomembno je omeniti še nekaj:
Če dodamo pred prvim vrenjem več sladkorja, povzroča to v vinu vedno nove procese vrenja, tako da nazadnje dobimo t.im. bezgov liker. Toda ta presladkana pijača ni več zdravilna in povzroča razočaranje nad takim "vinom", s katerim si lahko celo pokvarimo želodec.
 
Ob koncu je treba opozoriti, da pri pripravljanju bezgovega vina, in prav tako pri pripravljanju drugih sadnih vin, ne smeta priti ne sadje ne sok v dotik s pločevinastimi ali podobnimi kovinskimi posodami ali predmeti (zajemalkami, lijaki...) Ne samo barva, trpela bosta tudi okus in kakovost!     
 
LP Ariel,

uff tega je blo pa velik.... komi sm vse prebrala.... ko se mi dans nič ne da ......   

acelinagirl je napisal/a:

uff tega je blo pa velik.... komi sm vse prebrala.... ko se mi dans nič ne da ......   

se splača prebrat... moj bratec cmari tole vince... je hudo dobro     

LP Ariel,  

ah ja si kar predstavljam... jaz bi probala potem pa nebi mogla nehati in potem bi prišel ata in potem bi mela havsarest....   bom probala....

CHATEAU DOMECQ: suhomesnati izdelki, rdeče meso, meso z žara
SANTA SILVIA: testenine, meso z žara
GOLD SEKT: kot operativ ali samostojno
GOLDEN KAAN(chardonnay): k dimljenem mesu, lososu, ostrigam, ribam na žaru, teletini, majhnim divjim pticam
GOLDEN KAAN(merlot): k svinjini, perutnini, teletini
GOLDEN KAAN(shirat): h klasičnem pečenju, zrezkom, divjačini, mehkim sirom
TERRA NOVA (cabernet sauvignon): k testeninam, piščancu
TERRA NOVA (merlot): sirom, mesu na žaru

VINORODNI OKOLIŠ GORIŠKA BRDA
Goriška brda so čudovit gričevnat svet z mediteransko klimo na zahodu Slovenije. Pokrajina spominja na toskanske griče, z vasicami na vrhovih gričov, ki jih obdajajo vinogradi.

SAUVIGNONASSE QUERCUS: aperitivi, siri, ribe, perutnina
VERDUC: sladice
CECILIA: aperitivi, sladice
REBULA: aperitivi, siri
SAUVIGNONASSE: ribe, perutnina
ZLATA REBULA: ribe, perutnina
CABERNET SAUVIGNON QUERCUS: siri, govedina, divjačina, svinjina
CHARDONNAY: siri, ribe, svinjina
MERLOT- VILA BRICI
govedina, svinjina
MERLOT: govedina, svinjina
SIVI PINOT QUERCUS: siri, ribe, perutnina


VINORODNI OKOLIŠ VIPAVSKA DOLINA IN KRAS
Vipavska dolina je s terasastimi pobočji obrnjena proti soncu vinogradniško slikoviti kraj. Tu se srečujejo alpski in mediteranski klimatski vplivi, ki godijo vzgoji sadja in vinske trte. V Vipavski dolini obstaja dolgoletna tradicija pridelave vina, zato tu najdemo tudi največ avtohtonih sort grozdja, od katerih gre prav posebno mesto elegantni pineli in aromatičnemu zelenu.

SAUVIGNON: siri, ribe, perutnina
SAUVIGNON- VENTUS: siri, ribe, perutnina
CABERNET SAUVIGNON- VENTUS: siri, govedina, divjačina, svinjina
IZBRANI TERAN: siri, svinjina
BARBERA: siri, govedina, svijina
PIKOLIT: sladice, siri
VIPAVSKI GRIČ: siri, govedina, svinjina
KRAŠKA ČRNICA: siri, govedina, svijina
CHARDONNAY- BELI PINOT VALLIS: siri, ribe, perutnina, svinjina

VINORODNA DEŽELA PODRAVJE


VINORODNI OKOLIŠ ŠTAJERSKA

Vinorodna dežela Podravje leži na severozahodnem delu Slovenije. Tu se razprostirata dva vinorodna okoliša: Prekmurje in Štajerska Slovenija.Še nedolgo tega jih je bilo sedem, od sprejetja novega zakona o vinu so v vinorodni okoliš Štajerska Slovenia združili nekdanji okoliši: Štajersko-virštanjski, Haloze, Srednje slovenske gorice, Mariborski, Radgonsko-kapelski in Ljutomersko-ormoški.
Podravska vinorodna dežela je predvsem poznana po belih vinih, ki jih odlikuje eleganca in značilna sortna cnetice. Tu je največ laškega rizlinga in šipona, zelo cenjena pa so tudi vina iz vinskih sort: renski rizling, rumeni muškat, traminec, zeleni silvanec, sauvignon, chardonnay, sivi in beli pinot.



CHARDONNAY: siri, perutnina
KAPELČAN: sir, perutnina
RADGONSKA RANINA: sir
ZLATA RADGONSKA PENINA: aperativi, siri
SREBRNA RADGONSKA PENINA: aperativi, sladice, siri
JANŽEVEC: siri, govedina, perutnina
LJUTOMERČAN: sir, perutnina
LAŠKI RIZLING: siri, govedina, perutnina
RENSKI RIZLING: siri, perutnina
ŠIPON: siri, perutnina, svinjina
CHARDONNAY: siri, ribe, perutnina
LAŠKI RIZLING PT: siri, sladice
SAUVIGNON: aperativ, siri
TRAMINEC: sladice, siri
JERUZALEM SEC: aperativ, siri
SIVI PINOT - NOBLESSE: siri, perutnina
GRAND CUVEE: aperativi, siri

acelinagirl
 
kaj pa refošk  

NEKAJ O REFOŠKU
Zgodovina

Po zanimivih istrskih vaseh, ločenih od razvitega mesta in nasploh gneče se je na številnih vinorodnih flišnih gričih razvilo vinogradništvo in s tem ljubezen do vina. Tu domačini hranijo v svojih kleteh pravi ponos slovenskih vin. To je temno rdeče vino z imenom refošk. Številni zgodovinski viri temeljijo na tem, da je refošk ena od številnih avtohtonih trtnih vrst Furlanske krajine. Natančneje izvira z območja med Krasom in Koprskim primorjem.

Tla

Ta vrsta je zelo posebna, kajti se prilagodi različnim vrstam tal, tudi zahtevnim lapornim in ilovnatim tlom, ki so sicer zelo slabo odporne proti površinskem odnašanju.

Trta

List tega vina je temno-zelene barve in nepravilno koničasto nazobčan. Rdeče barve sta pecelj lista ter žila. Trta je zelo odporna proti številnim boleznim, kajti je zelo močna. Popki omogočajo velik pridelek. Najbolje je zasaditev v širokih vrstah.

Grozd

Grozd te vrste je precej velik in zelo razvejen. Ko grozdje dozori je precej temno rdeče barve. Jagode so eliptične oblike, srednje velikosti in prevlečene z relativno tanko lupino. Jagodno meso je kislega okusa, včasih zorenje ni pravilno in tako dobimo jagode zelo svetle barve. Te vsebujejo tri podolgovate peške.

 Vino

Vino se s svojo posebno aromo odlično prilega odličnim istrskim jedem. Odlični degustatorji pravijo, da je v njem mogoče zaznati okus morja ter laporne zemlje. Povpraševanje po rdečih vinih pa se je povečalo prav na račun številnih zdravilnih lastnosti. Snovi, kot sta proantocianodola in resverotrola se nahajajo v trdnih delih grozdja in pešk refoška. Vino vsebuje snov, ki pomaga pri premagovanju bolezni, predvsem pri asterosklerozi. Prav tako vsebuje salicialno kislino, drugače znano kot sestavino aspirina. Refošk kot sam vsebuje manjši odstotek alkohola in nežnejšo mlečno kislino, ki ima odločilno vlogo pri prebavi. Na obali, natančneje v Marezigah se vsako leto odvija tradicionalni Praznik refoška, kjer se prirejajo različna tekmovanja v kakovosti vina ter pokušine le tega prav tako.


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

CHARDONAY

        
    
    
    
    
    
    

    

17.03.2006

Monde 2006, ki je potekalo med 9. in 12. marcem v Château des Ravatys v francoski Burgundiji, vrnili z bronasto medaljo. Medaljo je v konkurenci 936 najboljših chardonnayev dobil Chardonnay Quercus letnik 2005 iz Vinske kleti Goriška Brda
A to ni edina medalja, ki so si jo prislužili vinarji z Goriških Brd: lani je njihov v lesenem sodu negovan Chardonnay Bagueri na istem tekmovanju prejel zlato medaljo. Nad nagrado so navdušeni tudi v Brdih: »Tretja medalja zapored pove tudi to, da v kozarcu vina čudovito združujemo vse razkošje svetovne vinske sorte ter enkratnost in neponovljivost teritorija Goriških Brd.«


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

TRAMINEC

 
Penine
Zlata radgonska penina
Srebrna radgonska penina
Radgonski biser
Mirna vina
Traminec
Janževec
Tigrovo vino
Linija Radgona
Linija Ciconia
Posebne polnitve
    

Traminec - polsladko 0,75 l
Sorta: 100 % Traminec

Letnik: 2006

Alkohol: 12 vol %
Reducirajoči sladkor: 25,8 g/l
Skupne kisline: 6,7 g/l

Opis vina: Vino je sijoče zlato rumene barve in precej gosto. Obstojen in intenziven vonj spominja na divje vrtnice. Vino širokega telesa z dolgim odhodom. Reducirajoči sladkor in bogata kislinska sestava daje temu tramincu harmonijo v okusu. V vsej svoji veličini razkriva prepoznavne sortne značilnosti in značaj našega vinorodnega področja. Vino je primerno za nekajletno staranje.

Temperatura serviranja: 10 - 12ºC
Enolog priporoča: gosja jetrca, razne paštete, sladice iz orehov, prekmurska gibanica, palačinke z orehi, praženec     







_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!