Uhani

V življenju kupimo veliko stvari, velikih in manjših, dražjih in cenejših. Do mnogih nimamo kakšnega posebnega odnosa. So kot potrošni material, ki ga zavržemo, ko ga ne potrebujemo več. Nekatere stvari pa so nam na poseben način dragocene. To ne pomeni, da so dražje. Imajo pa neko posebno vrednost zaradi odnosa, ki je z njimi povezan.

Stara gospa, ki je že krepko prekoračila osemdeseto leto, ima v posebni lični škatlici skrbno shranjene uhane. To niso kakšni dragi uhani. Če bi jih hotela prodati, zanje verjetno ne bi dobila veliko. Pa vendar jih ima spravljene na prav posebnem mestu. Včasih, za praznike, si jih nadene v ušesa in je tega posebno vesela.

Uhani imajo svojo zgodbo. Ko je bila še mlada in je odhajala v svojo prvo službo v mesto, ji je oče stisnil v roko bankovec in ji rekel, naj si zanj kupi nekaj, kar ji bo v veselje. Nekaj, kar jo bo, v tujem mestu spominjalo na dom. Vedela je, da oče ni lahko dal denarja. Zato je bil ta bankovec še toliko bolj dragocen.

Ko je prišla v mesto, je najprej nameravala porabiti denar za kakšne vsakdanje stvari, ki jih je potrebovala. Potem pa je začela razmišljati, da ji je oče dal ta bankovec s posebnim namenom. Tako si je kupila uhane, ki si jih je vedno želela. Ne kakšnih dragih uhanov, saj za takšne bankovec ni zadostoval. Od takrat se je zamenjalo že toliko denarja, da se tudi ne more točno spomniti, koliko denarja je to bilo. Ve samo, da ne prav veliko.

Oče je že zdavnaj med pokojnimi, mama tudi. Leta so minevala, velikokrat se je selila. Pravi čudež je, da so uhani še vedno pri njej. Sama se je medtem postarala. Še vedno je pri močeh, zelo urejena. Sedaj ima precej nakita, zlate prstane, ogrlice, uhane, broške … Med vsem dragocenim nakitom pa imajo prav posebno mesto čisto navadni ceneni uhani.

Metka Klevišar


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!

ne vem kaj naj arečem.........  jaz si bom verjetno za zmeraj zapomnila prstan, ki sem ga dobila ko sem bila majhna.. sicer sem ga izgubila, kar me zelo žalosti, vendar mi zelo veliko pomeni....... upam da se bo nekoč pojavil med vso to šaro ki jo imam na podstrešju.........
       

Upanje je pol življenja, pravijo tako. Upam, da ga boš res našla. Pravijo, da se moraš priporočit Sv. Antonu in boš našla.

 


_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!