Številne klinične raziskave potrjujejo, da uspešno zdravljenje hipertenzije - vzdrževanje krvnega tlaka (ciljni krvni tlak) pod 140/90 mmHg - zmanjša tveganje za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni in tudi tveganje za smrt zaradi teh bolezni. V večini primerov pa morajo bolniki z visokim krvnim tlakom poleg zdravega načina življenja trajno jemati tudi zdravila. Izbira ustreznega zdravila ni enostavna, saj cilj ni ustrezen krvni tlak, ampak čim manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Rezultati kliničnih raziskav kažejo, da je kljub ustreznemu in primerljivemu znižanju krvnega tlaka z različnimi zdravili tveganje različno.
Najpogostejši usodni srčno-žilni zapleti, povezani z visokim krvnim tlakom, so možganska kap, srčno-mišični infarkt in ledvična prizadetost. Zato je pomembno vedeti, kakšen je krvi tlak v možganih, kakšen je v aorti. Nekatere najnovejše raziskave so pokazale, da različna zdravila bolj znižujejo krvni tlak v velikih žilah kot v manjših. Vse kaže, da je večje znižanje krvnega tlaka v velikih žilah ugodnejše za bolnika, tveganje pa je manjše.
Zaradi teh ugotovitev je v smernicah za zdravljenje hipertenzije ESC/ISC (evropske smernice) kot tudi v slovenskih smernicah za zdravljenje arterijske hipertenzije kot diagnostična metoda omenjeno merjenje pulznega vala. Ta neinvazivna metoda da podatke o krvnem tlaku v velikih žilah in tudi posredne podatke o morebitni prizadetosti žil zaradi visokega krvnega tlaka.
Ustrezen aparat za takšno preiskavo imajo tudi na kliničnem oddelku za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana. Gre za to, da preiskovalno sondo postavimo nad preiskovano žilo, ki utripa, in na povsem neinvaziven ter neboleč način posnamemo posamezne utripe, ki jih grafično predstavimo kot pulzni val.
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.
