Leta 2007 je bilo v Evropi zaseženih štirih milijone ponarejenih zdravil, kar pomeni porast, če verjamete ali ne, kar za 628 odstotkov od leta 2005. Za merjenje razsežnosti te nezakonite dejavnosti natančnih načinov pravzaprav ni, tako kot jih ni za ugotavljanje, koliko takšnih zdravil v resnici pride do bolnikov. Skrb zbujajoče pa je, opozarjajo strokovnjaki, da ponarejevalci ponarejajo tudi življenjsko pomembna zdravila.
Ponarejena zdravila seveda ogrožajo življenje bolnikov, saj lahko vsebujejo strupene snovi, nepravilne količine zdravilne učinkovine ali zdravilne učinkovine v njih sploh ni, zaradi česar pomenijo tveganje za varnost bolnikov. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ponarejenih celo več kot 30 odstotkov zdravil, prodanih v Afriki in Aziji, in več kot 50 odstotkov tistih, ki so na prodaj po internetu. Skorajda neverjetno je, da pridejo ponarejena zdravila tudi v zakonito dobavno verigo v Evropi, kar pomeni, da se lahko znajdejo celo v lekarni, kot so to razkrili najnovejši primeri v Veliki Britaniji. Od avgusta 2004 so namreč tam odkrili več deset primerov ponarejenih zdravil, pet od teh na lekarniških policah, kamor so prišla s sivega trga, in so jih izdajali bolnikom. Tudi v Združenih državah Amerike in v Kanadi so ugotovili smrtne primere zaradi ponarejenih zdravil, ki so jih bolniki povsem pravilno kupili v lekarniški maloprodaji.
Doslej je torej bilo ponarejenih že izjemno veliko zdravil, tudi Pfizerjevih. Zasledili so ponaredke zdravil za znižanje holesterola, protibolečinskih zdravil za obvladovanje visokega krvnega tlaka in tudi življenjsko pomembnega zdravila za Parkinsonovo bolezen. V ponaredkih je bila uporabljena široka paleta nadomestkov. Nekatere nadomestke, na primer laktozo, ponarejevalci uporabljajo zato, da prihranijo pri količini zdravilne učinkovite, v drugih primerih zdravilno učinkovino nadomestijo s povsem drugo snovjo, zaradi česar so takšne tablete seveda nekoristne. Vedno pa je to povezano z veliko nevarnostjo za bolnike: ti lahko dobijo premalo nujno potrebnega zdravila, ali pa - kot pri ponaredkih zdravila Viagra, odkritih v Južni Koreji - veliko preveč. Nekateri ponaredki pa zdravilne učinkovine sploh ne vsebujejo. Marsikdaj se "spretnosti" ponarejevalcev sploh ni mogoče načuditi, saj so barva tablete, vtisnjena oznaka, tudi pakiranje, označevanje in celo navodilo za uporabo natančni posnetki izvirnika. Pri Pfizerju ocenjujejo, da med regulativnim sistemom v ZDA in v Kanadi ter tistim v Evropski uniji ni bistvenih razlik, ki bi preprečevale enako tveganje zaradi ponarejenih zdravil med evropskimi bolniki. Pri Pfizerju so tako prepričani, da bi morala Evropska komisija proti takšnim grožnjam za varnost bolnikov ravnati preventivno in uvesti nove ukrepe in strožje predpise za ugotavljanje varne dobave pristnih zdravil.
"Tveganja so lahko usodna
Trenutno v Evropi ni formaliziranih postopkov ali zahtev za ugotavljanje, ali so ponarejena zdravila odgovorna za bolezni ali smrt bolnikov v primerih, ko bi to lahko bil vzrok. Velik delež ponaredkov odkrijejo bolniki kar sami zaradi drugačnega videza, otipa ali okusa zdravila ali pa zaradi neželenih učinkov, ki jih pred tem niso čutili. V enem izmed primerov je ponarejena zdravila v Kanadi tako odkril pozoren mrliški oglednik, ki je bil (dovolj) sumničav glede vzroka bolnikove smrti. Tako so v Kanadi leta 2007 pet smrtnih žrtev pripisali ponarejenim zdravilom, izdanim v lekarni v Torontu. Ponarejeno Pfizerjevo zdravilo Norvasc, izdano bolnikom z visokim krvnim tlakom in angino pektoris, sploh ni vsebovalo zdravilne učinkovine. Bolniki so umrli zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. Ponaredki so bili uvoženi iz ZDA. Ker torej ni znakov, da bi bili regulativni sistemi v Evropi bistveno drugačni kot v ZDA in Kanadi, je domneva, da so tudi evropski bolniki izpostavljeni enakemu tveganju, utemeljena. Tako se je med drugim pokazalo, da so ponarejevalci, ki oskrbujejo evropski prostor, dobavljali iste serije istih zdravil v ZDA. V štirih britanskih odpoklicih zdravil skupine 1 v letu 2007 so preiskave pokazale, da so bila ista (ob tem pa tudi še druga) zdravila ponujena v prodajo posrednikom v ZDA. Leta 1996 so v ZDA 66 smrti povezali s ponarejenimi antibiotiki, v Nigru je leta 1995 2500 ljudi umrlo zaradi uporabe ponarejenih cepiv proti meningitisu. Kitajska poročila iz leta 2001 navajajo, da je zaradi uporabe ponarejenih zdravil umrlo sto tisoč ljudi. Pri Pfizerju so zaskrbljeni, da bodo z odkritjem novih ponaredkov v dobavni verigi bolniki in zdravniki izgubili zaupanje v zdravila, zato opozarjajo, da se je problema, ki ima seveda usodne posledice za ljudi, treba lotiti z vso resnostjo. Pri Pfizerju so tudi zaskrbljeni, da bi lahko bolnik zaradi hkratnega trgovanja dobil isto zdravilo v pakiranjih iz več držav članic, zaradi česar bi postalo nejasno, kaj je "normalno" pakiranje. Pri nekaterih bolnikih bi to, menijo, lahko povzročilo ravnodušnost glede porekla zdravila, pri drugih pa zmedenost zaradi takšnega porekla.
V slovenskih lekarnah zatrjujejo, da zaradi strogega nadzora in dobre distribucijske mreže, ki omogoča prenos zdravila od proizvajalca do lekarne, ponarejenih zdravil v slovenskih lekarnah ni. Če bi posamezne lekarne nabavljale zdravila na prostem trgu oziroma prek medmrežja od neznanih dobaviteljev, pa bi se ponarejena zdravila najbrž kar hitro lahko pojavila tudi pri nas. Nadvse resno pa bi morali seveda vzeti opozorilo pred kupovanjem zdravil prek spleta. Študija evropske zveze za dostop do varnih zdravil, ki so jo opravili pred kratkim, je dovolj zgovorna: vsaj 96 odstotkov spletnih ponudnikov zdravil deluje protizakonito ali celo kriminalno, velik delež, več kot 50 odstotkov zdravil, ki jih ponujajo prek spleta, pa je ponarejenih.
_________________
Skromnost je vrlina vsakega človeka!
