Raziskovalci iz kalifornijske univerze so ugotovili, da je sreča nalezljiva. „Več srečnih ljudi kot poznaš, večja je verjetnost, da si tudi sam srečen,“ poroča British Medical Journal.
Christakis in James Fowler, znanstvenika iz Univerze v Kaliforniji, sta za raziskavo uporabili podatke skoraj 5 tisoč otrok vse od leta 1948. Podatki, ki sta jih zanimala, so bili na primer rojstva otrok v družini, poroke, smrti in ločitve. Prostovoljci v raziskavi so sporočili podatke tudi o njihovih najbližjih prijateljih, sodelavcih in sosedih.

60 odstotkov vprašanih, ki so odgovarjali najbolj optimistično, so znanstveniki opredelili kot srečne, ostale kot nesrečne.

Ugotovila sta tudi, da so ljudje, ki imajo več družinskih članov, prijateljev in sosedov, najsrečnejši. „Vsak nov srečen človek iz posameznikove bližine te naredi srečnejšega,“ navaja Christakis. Na podlagi tega znanstveniki sklepajo, da je sreča bolj nalezljiva kot nesreča.

Znanstvenika sta do teh podatkov prišli s štirimi preprostimi vprašanji. Fowler je povedal:“Prostovoljce smo vprašali, kako pogosto so prejšnji teden užili življenje, če so bili srečni, če so optimistični glede prihodnosti in ali so dobri kot ljudje okoli njih“.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

To je čista resnica da je sreča nalezljiva, ampak nažalost je pa slabo počutje še bolj.


_________________
**********************
Prosim klikajte na zmajčka..nič se nebo zgodilo, ampak pomagate meni.

    
Hja, za smeh ( in za zehanje ) sem že slišala, da je nalezljiv, ampak sreča ... Ma ne me basat !
Potem bi bila tudi ljubezen nalezljiva , ker ljubezen je SREČA ali pa NESREČA ,
oboje je pa menda po tejle študiji nalezljivo . Evo, grem se nalezt ljubezni     ,
samo da jo najdem !

LP Ariel     

Ja pa je nalezljiva. Vsako čustvo je nalezljivo. Kar probaj. Če se v družbi srečnih ljudi, vsaka nevolja odide, se razprši in človek se dobesedno naleze sreče zaradi vzdušja. Je še pa ena finta ki zagotovo drži. Človek se mora navaditi biti srečen. Zavestno delaš na tem, da se počutiš srečno. Deluje! Na tem gradi tudi psihologija pozitivnega mišljenja. Sem preveril že pred več kot desetletjem in deluje. Skoraj nikoli nisem žalosten, če pa sem je to zelo kratek čas.


_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

Jaz se čisto strimjam,da je sreča nalezljiva.Ali še niste bili v situaciji ko ste bili brez volje ali pa celo slabe volje,pa pride prijetna družba pa lahko tahoj postanete dobre volje,razigrani_srečni.Pa četudi traja samo par ur,ampak je nalezljivo.


_________________
živi življenje

vrtnarka je napisal/a:

Jaz se čisto strimjam,da je sreča nalezljiva.Ali še niste bili v situaciji ko ste bili brez volje ali pa celo slabe volje,pa pride prijetna družba pa lahko tahoj postanete dobre volje,razigrani_srečni.Pa četudi traja samo par ur,ampak je nalezljivo.

     

Hm, jaz ravno ne bi rekla, da je tisto, česar se nalezeš v veseli družbi, sreča . Je prej veselo razpoloženje, ki traja, dokler si pač v družbi, prava sreča pa to ni . Priznam pa, da me osreči, če vidim nekoga srečnega, ali če sama nekoga osrečim , a to spet ni tista življenjska sreča, ki jo iščem. Je bolj toplina in neko zadoščenje , ker srečo si pač vsakdo predstavlja po svoje , kajti vsakdo ima drugačne prioritete . Sreča je zame le nek občutek notranje izpolnjenosti , ali globokega zadovoljstva s samo seboj , česar mi pa še tako vesela družba ne more dati .



LP Ariel   

No ja. Za tistim kar sem napisal stojim in tako doživljam te stvari. Za srečo se mora človek včasih precej potrudit. Zopet drugo vprašanje je kaj je za koga sreča.



Nazadnje urejal/a vitez 03 Feb 2009 21:44; skupaj popravljeno 1 krat
_________________
Ni lepote brez ljubezni in dobrote.

ariel se strinjam,sa takšna sreča kot jo ti vidiš res ni nalezljiva.
 
To srečo si moramo sami ustvarit,moramo biti zelo potrpežljivi v iskanju prave sreče.Vsak se mora sam dokopati do nje.
 
Za sebe pa lahko rečem ,da sem srečna,čeprav včasih tega ne znam pokazat
.


_________________
živi življenje

Blagor tebi - čuvaj jo!

LP Ariel